Sprememba je edina stalnica, to velja tudi za področje poklicev. Smo v dobi digitalizacije, vse več stvari namesto nas opravijo stroji, v prihodnosti naj bi bil delež njihovega dela še bistveno večji.
Digitalizacija je v pomoč, a pomembni so odnosi
Doba digitalizacije prinaša s seboj tudi kar nekaj prednosti. Več dela ko bodo prevzele elektronske naprave, več nam bo ostalo časa, ki ga bomo lahko namenili bolj kakovostnemu preživljanju. Poklici prihodnosti namreč niso zgolj tisti, ki so povezani s silovitim razvojem in adaptacijo tehnologije v vsakdanjem življenju, ampak nastajajo potrebe po novih strokovnjakih tudi na področjih, povezanih z medčloveškimi odnosi, raznolikimi potrebami generacij in spremembami na področju demografskih trendov. Medsebojni odnosi bodo tako tudi v prihodnosti pomembni vsaj toliko ali celo več kot danes.
Med poklici prihodnosti, ki jih lahko na trgu dela zasledimo že danes, a bodo postali še pomembnejši, so investicijski bančnik, oseba za odnose z javnostjo, podatkovni znanstvenik, upravljalec družbenih omrežij, nanozdravnik in menedžer idej.
Menedžer prihodnosti ne nabira le denarja
Kakšen bo menedžer prihodnosti, smo vprašali direktorico in dekanko IEDC Poslovne šole Bled Danico Purg, ki jo spremlja oznaka »gurujka slovenskega menedžmenta«. Dobitnica nagrade za življenjsko delo na področju menedžmenta se strinja, da mora biti sodobni menedžer usmerjen tudi v prakso, ne le v akademske poglede. Purgova, ki je pred 32 leti odprla center za usposabljanje vodilnih delavcev v gospodarstvu, v tem času pa se je pri njej izobraževalo kar 83.000 slušateljev iz skoraj sto držav, meni, da bi morali menedžerje izobraževati tako, da so odgovorni, in jih ne le učiti, kako lahko po študiju pridejo do čim večjega zaslužka. Teoretično lahko poklic menedžerja idej opravlja nekdo, ki ima širši nabor znanja iz vodenja ljudi, projektnega vodenja, organizacije, prodaje, marketinga in menedžmenta. Morajo pa temu dodati spretnosti za vodenje, kot so komunikativnost, pogajanje, timsko delo in ravnanje s prioritetami. Ravno pri spretnostih vodenja ljudi marsikdo pade na izpitu iz vodenja.
Razmerje med »high-tech« in »high-touch«
»V prihodnosti vidim tudi veliko vlogo inspiracije, intuicije, čustvene inteligence in odprtosti za velike nove ideje. V bistvu gre za ravnotežje med visoko tehnologijo in velikim vplivom intuicije ter inspiracije. Temu večkrat rečem razmerje med 'high-tech' in 'high-touch'. Da bi imeli več časa za tisto drugo, torej 'high-touch', moramo imeti več pomoči visoke tehnologije – robotov, denimo pri raznih manj kompleksnih delih, čeprav sem slišala, da opravljajo zelo zahtevne operacije že z roboti. Delo z roboti me je impresioniralo pred kratkim na Kitajskem, kjer sem v prvem podjetniškem pospeševalnem velemestu blizu Hangzhouja ves dan opazovala prototipe robotov, se z njimi pogovarjala o različnih temah in pri tem uživala. Enega bi skoraj kupila, pa je govoril samo kitajsko.
Na Gaidarovem forumu pred 14 dnevi v Rusiji, kjer je bila ravno tako v ospredju digitalizacija, smo govorili tudi o tem, kako bo digitalizacija v bistvu pripomogla k večji enakopravnosti spolov in ljudi na sploh. Podjetja bodo morala storiti veliko več za razvoj in obstanek talentiranih ljudi pri njih. Strateško načrtovanje kadrov bo postalo najpomembnejši izziv za vodilne in mlajši bodo pomagali starejšim pri učenju digitalnih spretnosti, starejši pa bodo postali bolj cenjen kader zaradi svojih izkušenj in intuicije.
Pri nas na IEDC-Poslovni šoli Bled se trudimo, da bi razvili intuicijo pri študentih in jih skozi metaforo umetnosti naučili znati poslušati, opazovati, čutiti. Pri tem prednjačimo v svetovnem merilu, zato ni čudno, da dobivamo zadnje čase v šolo celo menedžerje iz Avstralije.
Vse omenjene lastnosti bodo skupaj z znanjem in spretnostmi omogočile uspešen menedžment prihodnosti,« sklene dr. Danica Purg.
