Kranjsko gimnazijo so obiskovali nekdanji evropski komisar Janez Potočnik, evropski poslanec Jelko Kacin, pravosodni minister Goran Klemenčič, minister za zunanje zadeve Karl Erjavec. Javnosti so poznani Boštjan Gorenc - Pižama, Sašo Stare, Rok Bohinc in Tin Vodopivec, Dušan Petrač, Boris Paternu, naravoslovec Polenec, Šali, Lučka Bogataj Kajfež, športniki Luka Mezgec, Matej Mohorič, Tadej Valjavec plavalca Petrič, Kejžar, Marija in Andrej Štremfelj, Tomo Česen, matematik Šemrl ter številni znanstveniki in zdravniki.
Raj za učenje jezikov
Kot drugi tuji jezik ponujajo v Kranju nemščino na dveh stopnjah, španščino, ruščino, francoščino. Kot tretji tuji jezik pa izvajajo poleg naštetih tudi kitajščino.
Čeprav je matura za prvošolce še daleč, ravnatelj gimnazije mag. Franc Rozman rad opozori na njen pomen. »Velikost šole nam omogoča, da izvajamo priprave na maturo iz vseh splošnoizobraževalnih predmetov, ne glede na število prijavljenih, osipa skozi leta skoraj ni in na maturo vedno spustijo vsaj 98 odstotkov generacije, ki jo v podobnem odstotku tudi naredijo.«
Naj »spregovorijo« konkretni podatki
Na Gimnaziji Kranj pripravljajo dva informativna dneva za osnovnošolce in dijake 2. letnikov, ki se zanimajo za mednarodno maturo. Plenarno enourno predstavitev bo naredil ravnatelj s pomočjo dijakov in profesorjev, potem pa se bodo mladi obiskovalci z dijaki sprehodili po šoli, šli k pouku in na dejavnosti, njihovi starši pa se lahko udeležijo okrogle mize v osrednjem prostoru šole.
Ravnatelj pa bodoče dijake in njihove starše rad nagovori že danes: »Učenci, če ste radovedni, če ste se kdaj pripravljeni tudi potruditi, če veste ali ne veste, kaj bi radi bili, dober trening možganov na naši šoli vam bo kvečjemu razširil možnosti, da boste lahko sledili svojim željam. Ker dijake razdelimo glede na prijateljstva in interese, se boste med svojimi lahko super počutili. Čim več informacij pridobite od naših zdajšnjih dijakov.
Starši, kamor koli želi vaš otrok, zahtevajte predvsem številke, poskrbite, da bo pot vašega otroka varna, ne nujno lahka. Če vas šola ne seznani s konkretnimi podatki, morda samo prodaja meglo.«
Gimnazijska leta so priprava na odraslost
Na vprašanje, koliko naj pri odločitvi za pot šolanja odločajo starši, je ravnatelj kranjske gimnazije odgovoril: »Starši naj poslušajo otroka in mu pri dilemah pomagajo s podatki in nasveti. Potem pa naj se odloči otrok sam. On bo opravljal tri ali štiri leta službo, ki ji pravimo srednja šola.« Pri tem je opozoril: »Mladi z vpisom na srednjo šolo vstopajo v zrelejše obdobje, v katerem si tudi želijo sprejemati več odgovornosti in tudi pričakujejo, da bo na gimnaziji drugače, zahtevnejše. Gimnazijska leta mladega človeka pripravijo na odraslost. Mladi se zavedajo, da so na pragu odraslosti, in pričakujemo, da jih jemljemo resno, da z njimi ravnamo kot z odraslimi. Gimnazijski čas je v tem smislu najintenzivnejše obdobje v človekovem življenju.
Menim, da je prav, da se mladi za šolo odločate z glavo in srcem. Del odločitve naj bo razumski, z mislijo na kakovostno izobraževanje, ki dijaka pripelje do odlično opravljene mature in tako tudi do želene fakultete, na kateri bodo cenili vaše gimnazijsko znanje, njegovo širino, kakor tudi učne navade, ki jih boste pridobili. Odločitev pa je vedno tudi stvar srca, ki ga je prav tako modro poslušati.«
