Nedavni obisk svetovno čislanega papeža Frančiška v Čilu je vseskozi spremljala senca imenovanja Juana Barrosa za škofa v mestu Osorno na jugu države, okoli tisoč kilometrov od glavnega mesta. Tedaj 59-letni duhovnik je bil za škofa v Osornu imenovan spomladi leta 2015, Čilence pa je vznemirila njegova povezava z zloglasnim duhovnim voditeljem Fernandom Karadimo. Ta je bil svojevrsten katoliški nestor vrsti čilskih duhovnikov, med njimi četverici kasnejših škofov, Vatikan pa ga je nato leta 2011 kaznoval zaradi spolnega zlorabljanja mladoletnih oseb.
Zavedeni papež?
V Osornu so škofa Barrosa sprejeli z mešanimi občutki. Dobrih štirideset tamkajšnjih duhovnikov je pisno nasprotovalo imenovanju, podobna pa bila reakcija mnogih tamkajšnjih vernikov. Rimska kurija je vztrajala, da so obtožbe na račun Barrosa, ki naj bi bil celo prisoten, ko je Karadimo silil mladoletne fante k »francoskim« poljubom, zgolj obrekovanje. Vendar se je zdaj izkazalo, da je imela kurija takrat že v rokah pisno izpoved najmanj ene žrtve, ki je neposredno bremenila novega škofa.
Frančišek se je med nedavnim obiskom v Čilu pred kritikami zaradi imenovanja Barrosa branil z izjavo, da nima nobenih dokazov o njegovem domnevnem prikrivanju Karadimovih dejanj. Pod javnim pritiskom je Vatikan prejšnji teden tudi popustil in napovedal, da bo v Čile poslal posebnega preiskovalca, ki bo preučil dokaze proti škofu v Osornu. Nalogo so zaupali malteškemu nadškofu Charlesu Scicluni, edemu izmed vodilnih cerkvenih strokovnjakov za problematiko spolnih zlorab, ki pa je nenadoma dobil še eno nalogo. V svoji preiskavi bo moral namreč upoštevati še neposredno obtožbo na račun papeža Frančiška, da je tudi on prikrival določene informacije o spolnih zlorabah Karadime. Za čilski radio Cooperativa je namreč Juan Carlos Cruz, ena izmed Karadimovih žrtev, zatrdil, da je o njegovih zlorabah sam obvestil papeža v zelo podrobnem pismu, medtem ko je papež po obisku Čila dejal, da ni nikoli spregovorila nobena žrtev.
Do kam je prispelo pismo
Cruz je s pismom seznanil tudi druge svetovne medije, med njimi BBC. Izkazalo se je, da ga je na papeža naslovil marca 2015, torej mesec dni pred spornim imenovanjem Barrosa, v njem pa ga opozoril na svoje travme zaradi prisilnega globokega poljubljanja s strani Karadime v njegovih otroških letih in »neštetokratne« prisotnosti Barrosa pri tem. Pismo je sklenil s pozivom: »Prosim, sveti oče, ne bodite kot drugi. Veliko nas je, ki mislimo, da lahko nekaj storite.«
Papež je ob kritikah njegove odločitve v Čilu med drugim dejal, da bo o primeru Barrosa spregovoril »tistega dne, ko mu bodo predstavili dokaze«, in dodal, da se je temu primeru zelo posvetil, a jih ni našel. Ali ga je Cruzovo pismo doseglo, ni povsem jasno. Je pa Marie Collins, leta 2015 članica papeževe komisije za zaščito mladoletnih, potrdila, da je pismo aprila 2015 prejel papežev glavni svetovalec glede problematike spolnih zlorab kardinal Sean Patrick O'Malley, in priložila v dokaz fotografije. O'Malley naj bi obljubil, da bo Frančiška seznanil s pismom. O tem, ali se je to res zgodilo, v Vatikanu za zdaj še molčijo.
