Westminstrska palača v Londonu, dom britanskega parlamenta, je ena najpriljubljenejših londonskih turističnih atrakcij. Prvo parlamentarno palačo so na tej lokaciji v središču Londona postavili že v srednjem veku. Leta 1834 je skoraj cela pogorela. Sedanjo so gradili od leta 1840 do 1870. Njeno notranjost so urejali in opremljali vse do začetka dvajsetega stoletja. Palača je že dolgo potrebna temeljite prenove, saj ne samo tu in tam razpada, ampak je zaradi zastarelosti, posebno električne napeljave, nevarna za zaposlene in obiskovalce. V palači dela 650 poslancev, več kot 800 lordov in približno 8000 članov osebja. Vsako leto jo obišče več kot milijon domačih in tujih turistov.
40 požarov, 60 skoraj požarov
V uvodu v vročo triurno razpravo o izselitvi so Britanci prvič izvedeli, da so samo v zadnjih desetih letih v parlamentarni palači odkrili šestdeset nevarnih težav z električno napeljavo, ki bi lahko sprožile resen požar. Od leta 2008 do leta 2012 je v palači izbruhnilo štirideset manjših požarov. Zato posebna patrulja petih gasilcev vsako uro vsak dan vse dni v letu patruljira po palači. Pravijo jim lovci na ognjene zublje. Težave so tudi z ogrevanjem tega orjaškega poslopja. Eden od poslancev je trdil, da lahko visokotlačno parno ogrevanje poči v katerem koli trenutku. Prav tako so težave z vodovodno napeljavo, ki naj bi grozila s poplavljanjem parlamenta. Tudi kanalizacijski sistem naj bi bil pod velikim pritiskom, zaradi česar naj bi se povečevala nevarnost odtekanja odplak.
Del cevi in kablov je iz 19. stoletja
Številne cevi in kabli, ki prenašajo toploto, vodo, elektriko in plin, so bili nameščeni takoj po drugi svetovni vojni in bi jih morali zamenjati že v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja. Nekatere cevi in kabli so celo še iz devetnajstega stoletja. Eno so razkošni poslanska in lordska zbornica, sejne dvorane in hodniki, nekaj čisto drugega je to, kar je skrito očem večine. Vsepovsod po palači je veliko azbesta, umazanije, miši in podgan. Iz stranišč smrdi, številne cevi puščajo. Palačo je treba izprazniti, da bi jo lahko zares prenovili. Tako menijo strokovnjaki.
Številni poslanci so zahtevali takojšen začetek popravil, a trdili, da izselitev ni potrebna. Predlagali so, da bi prenova potekala postopoma, okoli 35 let. Kot ocenjujejo, bi takšna postopna prenova stala blizu šest milijard funtov. Nasprotniki izselitve pravijo, da se poslanci in lordi, če se bodo izselili, ne bodo vrnili v parlamentarno palačo od deset do dvanajst let.
Dobrodošli v smrtonosni pasti?
Nekateri poslanci so celo trdili, da gre pri opisovanju stanja in nevarnosti parlamentarne palače za debelo pretiravanje. »Nikjer nisem opazil opozorila za obiskovalce: dobrodošli v smrtonosni pasti,« je bil sarkastičen konservativni poslanec Simon Hoare. Mnogi poslanci se bojijo, da bi dolgotrajna izselitev in prenova palače za vedno spremenili britansko politiko, to pa je zadnje, česar si želi večina.
Za izselitev je na koncu glasovalo 236 poslancev, proti 220. Presenetljivo je, da se o izselitvi ni izreklo kar 194 poslancev, pa tudi to, da je poslanska zbornica za izselitev glasovala s samo šestnajstimi glasovi večine. O izselitvi se mora izreči večja udobnejša lordska zbornica, od katere pričakujejo, da bo prav tako glasovala za začasno izselitev, ki je ne pričakujejo pred letom 2025.
Draga bo tudi začasna preselitev
Kot pričakujejo, bodo popravila in prenova trajali okoli šest let in britanske davkoplačevalce veljali najmanj 3,5 milijarde funtov (skoraj štiri milijarde evrov). Temu bo treba dodati še izdatke s preselitvijo obeh zbornic na novi začasni lokaciji.
To je prva izselitev poslanske in lordske zbornice po letu 1941, ko je poslansko zbornico razdejala bomba med nemškim bombardiranjem Londona. Pričakujejo, da se bo poslanska zbornica začasno naselila v poslopje Richmond House, ki je zdaj sedež ministrstva za zdravstvo in socialno skrbstvo, lordska pa v konferenčni center Queen Elizabeth II. Oba sta v neposredni bližini parlamentarne palače.
