Pri Inštitutu za nutricionistiko so predstavili rezultate izbora najbolj inovativnih živil. Nagrade so prejeli Spar Slovenija za pecivo kalčko, Žito za konopljin toast, podjetje Moleum za ajdove testenine s pšeničnimi kalčki, Mlekarna Krepko za bio jogurt z aronijo, Presad za bio zelenjavni sok iz rdeče pese, Pivovarna Laško Union za linijo izdelkov Zala z okusi, brez sladkorja in podjetje Rangus za zlato tatarsko ajdovo kašo. Posebno nagrado za inovativnost so podelili Mlekarni Planika za spodbujanje lokalne pridelave in predelave živil.
Nagrade so podelili že četrto leto. S tem nekomercialnim projektom želijo ozaveščati potrošnike, da bi lažje prepoznali nova, izboljšana živila, in spodbujati gospodarstvo pri razvoju živil, predvsem takšnih z ugodnejšo hranilno sestavo, je povedal prof. dr. Igor Pravst, direktor inštituta. Posebej jih veseli, da že drugo leto raste število izdelkov, ki jih za nagrado kandidirajo živilski proizvajalci in potrošniki. Podjetja so lahko poslala po en predlog; pogoj za udeležbo je bil, da ima podjetje sedež v Sloveniji, da je živilo proizvedeno v Sloveniji in da so ga v lanskem letu dali na trgovske police.
Pri ocenjevanju živil so v prvi vrsti upoštevali hranilno sestavo, saj želijo s projektom spodbuditi ponudbo živil, ki so še posebej koristna za zdravje. Upoštevali so še druge vidike inovativnosti. »Čeprav vsako leto obravnavamo manj živil, ki jih je treba zaradi manj ugodne sestave iz izbora izločiti, je še vedno precej priložnosti za izboljšave, na primer z vidika zmanjševanja vsebnosti soli v pekovskih izdelkih ter sladkorjev v brezalkoholnih pijačah in mlečnih izdelkih. Vsekakor pa rezultati izbora kažejo, da se slovenski proizvajalci živil trudijo potrošniku ponuditi izboljšana in kakovostna živila«,« je povedal Pravst. Nagrajena živila lahko podjetja označujejo in tržijo z znakom projekta.
Izbor najbolj inovativnih živil je opravila skupina strokovnjakov s področja prehrane, živilske tehnologije, živilske kemije in agronomije. Da bi se izognili subjektivnemu ocenjevanju, so tudi pri letošnjem izboru uporabili model za profiliranje živil, je pojasnila doc. dr. Anita Kušar, vodja projekta. S pomočjo te metode so živilom glede na sestavo pripisali oceno, na osnovi katere so jih razvrstili med manj oziroma bolj zdrava živila. Od 62 predlaganih živil sta dve tretjini izdelkov dosegli ugodno oceno za prehransko sestavo in tako šli v nadaljnjo obravnavo, kjer so poleg ocene profiliranja upoštevali še druge vidike inovativnosti, vključno z izvorom surovin, okoljskim vplivom in senzorično oceno. Izbrali so sedem živil, ki so v svojih kategorijah izstopala. Dodatno so podelili nagrado za inovativnost pri spodbujanju lokalne pridelave in predelave živil; prejela jo je Mlekarna Planika Kobarid, ki predeluje izključno mleko, pridelano na lokalnih hribovitih območjih.
V okviru vrednotenja uspešnosti projekta inštitut zanima, ali proizvajalcem uspe inovativna živila obdržati na trgu. Podatki ankete kažejo, da je večina doslej nagrajenih živil ostala na trgu, je povedal Pravst. Nekaterim izdelkom so podjetja dala novo ime ali trgovsko znamko, eden od nagrajenih izdelkov v kategoriji pijač pa je bil celo tako prodajno uspešen, da so linijo izdelkov razširili; z njo so kandidirali na letošnjem razpisu in ponovno osvojili nagrado. Niso pa letos v izbor prejeli nobenega izdelka v kategoriji mesa in mesnih izdelkov. Tudi sicer doslej nagrade v tej skupini živil niso podelili, predvsem zaradi visoke vsebnosti soli in aditivov v izdelkih.
Zmagovalce sta na podelitvi nagovorila tudi minister za kmetijstvo mag. Dejan Židan in državna sekretarka ministrstva za zdravje Jožica Maučec Zakotnik.
