Nekatere vrste hrane in pijače posebno dobro vplivajo na naše počutje. Na prvo žogo so to sladkarije, sladke pijače in raznorazni prigrizki, ki jim je skupno, da ne tešijo zgolj dejanske lakote. Njihova posebnost je, da po njih posežemo tudi in predvsem zaradi ugodja, torej ne izključno iz biološke potrebe po viru energije. Čarovnija se ne zgodi v želodčku, ampak v možganskem centru za nagrajevanje, ki ga določene dobrote stimulirajo izdatneje, zaradi česar se je takšnim skušnjavam še težje upreti.
Za občutek ugodja je zadolžen nevrotransmiter, imenovan dopamin. Raziskovalci z oddelka za prehransko kemijo na Univerzi Friedrich-Alexander so preučevali, ali se morda v hrani skrivajo posebne sestavine, ki podobno kot dopamin stimulirajo možganski receptor dopamina D2. V ta namen so se odločili sodelovati s tamkajšnjim računalniškim centrom za kemijo. Uporabljena računalniška analiza je značilna za farmacevtske raziskave, pri čemer računalniška analiza prednjači pred laboratorijsko v tem, da je pod drobnogled mogoče vzeti vse poznane sestavine.
Tisoče molekul in 17 zadetkov
Znanstveniki so vzpostavili bazo podatkov s kar 13.000 molekulami, prisotnimi v živilih, in nato analizirali, katere so sposobne aktivirati omenjeni receptor. Poenostavljeno povedano je bil postopek podoben preizkušanju ključev, s čimer se je ugotovilo, ali in kateri se prilegajo ključavnici ustreznega receptorja. Naposled je bilo izbranih 17 snovi, kot najbolj obetaven pa se je izkazal hordein, ki ga najdemo v ječmenovem sladu in pivu.
»Presenetilo nas je, da snov v pivu aktivira receptor dopamina D2, posebno zato, ker se pri raziskavi nismo osredotočali na tovrstna stimulativna živila,« je pojasnila vodja raziskave Monika Pischetsrieder. Z ekipo je sicer ugotovila, da hordein v primerjavi z dopaminom uporablja drugačno signalno pot. Beljakovina, ki jo najdemo v ječmenu, aktivira receptor izključno skozi tako imenovane G-proteine (guanine nucleotide binding protein), kar lahko sproži podaljšan učinek na center za nagrajevanje v možganih.
Preden pa ljubitelji penaste, jantarno zlato obarvane pijače poskočite, bo treba počakati na nadaljnje raziskave, cilj katerih bo ugotoviti, ali je vsebnost hordeina zadostna za neposreden učinek na možganski center za nagrajevanje. Vsekakor je temu treba dodati, da nas v boljšo voljo v hrani ali pijači navadno spravi kombinacija sestavin. Alkohol v tem primeru dokazano pomaga, a ne glede na nadaljnja dognanja bo zagotovo obveljalo priporočilo o zmernem pitju.
Čeprav so številne nedavne raziskave potrdile blagodejne učinke zmernega uživanja alkoholnih pijač, ko govorimo o zmanjševanju stresa in tveganja za pojav kroničnih srčno-žilnih bolezni, priporočena dnevna količina po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) še naprej ostaja pri veliki steklenici piva (0,5 litra) za moške in pol manjši za ženske.
Problematična slovenska kultura pitja
Brez pokroviteljskega moraliziranja je treba poudariti, da je Slovenija, v kateri je pitje močno kulturno integrirano, glede obsega posledic zaradi škodljive rabe alkohola še naprej v samem evropskem vrhu. Po podatkih NIJZ iz leta 2015 je registrirana poraba alkohola znašala z vidika javnega zdravja krepko previsokih 11,5 litra popitega čistega alkohola na prebivalca (starejši od 15 let). Ne pomaga niti zmotno prepričanje, da sta pivo in vino manj škodljiva kot na primer žganje, saj so učinki odvisni predvsem od količine popitega (čistega) alkohola.
Poleg bolezenskih stanj kot posledice čezmernega pitja je problem tudi izrazito širše družbeno-ekonomski, zato je kljub novemu odkritju smotrno upoštevati opozorilo ministrice za zdravje. Na embalaži, namreč.
