Kam pluje nemirna britanska brexitska ladja? Njeni kapitanki Theresi May del oficirjev, zagovorniki trdega brexita, očita, da je preveč previdna in preveč prijateljska do EU, da ne ve, kam jo krmari ali da noče povedati, da jo poskuša krmariti proti razvodenelemu brexitu (najnovejši izraz za mehki brexit). Nekateri ji že grozijo z vstajo. Eden od poslancev njene konservativne stranke jo je primerjal z želvo, drugi je dejal, da še nikoli ni bila politično tako ranljiva kot zdaj. Njeni najbolj srditi kritiki naj bi zbrali že 40 od 48 glasov poslancev vladajoče konservativne stranke, ki so potrebni za glasovanje o nezaupnici. Obenem nekateri zahtevajo glavo nekdanjega nasprotnika, zdaj zagovornika mehkega brexita, finančnega ministra Phillipa Hammonda, ki ga imajo za brexitskega izdajalca, ker je v Davosu dejal, da bo »brexit prinesel zelo skromne razlike v ekonomski politiki Britanije in EU«.
Kot rdeča krpa za bika
Te besede so bile za zagovornike trdega brexita v konservativni stranki kot rdeča krpa, s katero matadorji dražijo bike. Po njihovem Hammond zagovarja nadaljevanje članstva v EU po vsem razen po imenu. Tako glasno so skočili pokonci, da so predstavniki premierke zanikali, da je to stališče, ki bi ga premierka in vlada podpirali. Ta zelo javni prikaz moči in vpliva zagovornikov trdega brexita je razdražil proevropski tabor v konservativni stranki. Nekdanji proevropski minister Rob Halfon je v njegovem imenu zahteval, da Mayeva »že enkrat poenoti stranko s sprejemljivo različico mehkega brexita«: »Potrebujemo manj politike, ki jo oblikuje želva, in več levje politike.« Zagovorniki trdega brexita Mayevi odkrito grozijo, da jo bodo odstavili, če bo sprejela zahteve, kot se je izrazil nekdo, »protibrexitske izdajalske drhali«, poskusila razvodeneti brexit ali sprejela še kakšen kompromis na pogajanjih z EU.
Prehodno obdobje kot vir novega spora
Bodo za kompromis razglasili zelo verjetno zahtevo britanske vlade za podaljšanje prehodnega obdobja (obdobje od načrtovanega odhoda Britanije iz EU konec marca prihodnje leto do uveljavitve sporazuma o novem partnerstvu)? Ravno prehodno obdobje je bilo glavna tema današnjega srečanja ministrov EU, pristojnih za evropske zadeve, ki naj bi sprejeli izhodišča za nadaljnja brexitska pogajanja. Britanski Times trdi, da pogajalci EU pričakujejo, da bo Britanija zahtevala podaljšanje prehodnega obdobja, vendar tudi, da bo vlada to prikrivala, kolikor dolgo bo lahko, da bi preprečila vstajo zagovornikov trdega brexita. Financial Times medtem trdi, da bo Britanija zahtevala pravico veta na nove zakone EU, sprejete v prehodnem obdobju, in dodaja, da s tem tvega nov spor z Brusljem, ki naj bi zahteval, da Britanija v prehodnem obdobju avtomatično sprejema vse novosti. Če ne bi privolila v to, bi to utegnilo zavleči dogovor o prehodnem obdobju, ki si ga Mayeva želi na marčevskem vrhu EU v Bruslju. Časnik navaja besede neimenovanega vladnega politika s celine: »Britanci vsem zapravljajo čas.«
Še vedno »razpolovljeni« Britanci
Na Otoku medtem odmeva do zdaj največja brexitska raziskava javnega mnenja, v kateri so Britance najprej vprašali, kako bi glasovali, če bi bil jutri še en referendum o EU. 51 odstotkov vprašanih bi glasovalo za nadaljevanje članstva. Tehtnica se je morda nagnila na stran nasprotnikov brexita, a Britanci so skoraj enako »razpolovljeni«, kot so bili na prvem referendumu, ko jih je 52 odstotkov glasovalo za brexit. To je presenetljivo glede na vse slabo, kar so od takrat slišali o brexitu. Najbolj presenetljivo pa je, da jih je 49 odstotkov še vedno za brexit, čeprav jih enako veliko, 49 odstotkov, misli, da bo škodoval britanski ekonomiji. Medtem jih samo 36 odstotkov misli, da ji bo koristil. Tega ni mogoče pripisati samo pregovorni britanski trmi, ki pa igra veliko vlogo.
