Ni skrivnost, zakaj je bivši britanski premier David Cameron razpisal referendum o britanskem članstvu v EU, ki je razpolovil Britanijo (za je glasovalo 51,89 odstotka, proti 48,11 odstotka volilcev): zato, da se konservativna stranka, v kateri je članstvo v EU vedno vnašalo razdor, ne bi razcepila na dve novi. Toda sam pritisk evroskeptikov in evrofobov v konservativni stranki ne bi zadostoval za Cameronovo odločitev za referendum. Ključni so bili njegova panika ter pritisk in volilni uspehi stranke UKIP, ki je z denarjem dela otoških bogatašev nastala z enim samim namenom, da Britanijo izčlani iz EU, in zato konservativni pa tudi drugim strankam, tudi laburistični, ukradla toliko volilcev, da je zmagala na evropskih volitvah in se na parlamentarnih leta 2015 uvrstila na tretjo mesto. Ironično je, da je zdaj na robu razpada zaradi krize srednjih let njenega najnovejšega vodje.
Zareklo se mu je v Davosu
Cameron, ki se udeležuje Svetovnega gospodarskega foruma v Davosu, je tam, ne pa doma, dejal, da je bilo glasovanje za odhod iz EU napaka, ne pa katastrofa. Cameron, ki je po brexitskem referendumu odstopil, tega ni rekel v intervjuju, ampak v pogovoru z indijskim jeklarskim tajkunom Lakshimijem Mittalom. Ne da bi vedel, ga je ob tem posnela britanska televizija Channel 5. »Kar naprej ponavljam, da je bil brexit napaka, ne pa katastrofa. Izkazal se je kot nekaj manj slabega, kot sem sprva mislil. Vseeno bo težak,« na posnetku pravi nekdanji premier, ki je med referendumsko kampanjo iz dneva v dan bolj svaril pred brexitsko katastrofo, napovedoval ekonomsko krizo, recesijo in izgubo več kot 800.000 delovnih mest. Brexit je razglašal za »samouničevalno opcijo«. »Vsemu temu se lahko izognemo, če glasujemo za to, da ostanemo v EU,« je dejal samo teden dni pred referendumom.
Premlevanje Macronovih besed
V Britaniji medtem še vedno premlevajo tudi to, kar jim je med prvim predsedniškim obiskom povedal francoski predsednik Emmanuel Macron. Vse je bilo prisrčno, dokler ni brez dlake na jeziku Otočanom povedal, da obžaluje njihovo odločitev za brexit, in jih pozval, naj si premislijo. Brexitski tabor je razbesnel, ko je dejal, da Britanija v sporazumu o odhodu iz EU ne more pričakovati »muzike brez denarja«. »Zelo jasno vam bom povedal. Nisem tukaj, da bi nagrajeval ali kaznoval, ampak zato, da dosežem čim več za naše skupne interese. Zahtevam pa ohranitev skupnega trga, ki je za EU nekaj temeljnega. Če želite dostop do skupnega trga, vključno tistega za finančne storitve, ste dobrodošli. Ampak to pomeni, da boste morali prispevati denar v proračun in priznavati evropsko jurisdikcijo,« je dejal Macron. Sprejemanje evropske jurisdikcije pomeni tudi sprejemanje svobode gibanja v EU, eno z drugim pa sta največja trna v peti vodilnih mušketirjev brexita. Macron je tudi zavrnil idejo o brexitu po britanski meri.
Nekateri razlagalci Macronovih besed so zaznali popuščanje, ko je dejal, da utegne Britanija končati nekje med polnim dostopom do skupnega trga in trgovinskim sporazumom z EU oziroma nekje na sredi med kanadskim in norveškim modelom. Kritiki pa pravijo, da gre za pobožne želje, ki so posledica Macronove angleščine. Tudi francosko veleposlaništvo v Londonu je zatrdilo, da se ni niti malo oddaljil od stališča EU, in dodalo, da je Macronova angleščina dobra, ne pa brez napak.
