INSEAD, poslovna šola je peto leto zapored v sodelovanju s Skupino Adecco in družbo Tata Communications objavila poročilo Globalni indeks konkurenčnosti talentov. Celovita letna primerjalna analiza meri, kako države in mesta uspešno ustvarjajo, privabljajo in zadržijo talente. Indeks oceni politike in prakse, ki državi omogočijo, da privabijo, razvijejo in ohranijo »tehnično-poklicne veščine« in »globalno znanje«, povezane z inovativnostjo, podjetnostjo in sposobnostmi vodenja – torej lastnostmi, ki pripomorejo k povečanju produktivnosti in blaginje.
Švica ima glede konkurenčnosti talentov še vedno primat med 119 državami, kolikor jih je zajetih v raziskavo, sledita ji Singapur in ZDA. Slovenija zaseda 28. mesto, kar je še mesto nižje kot lani in dve mesti nižje kot pri merjenju GTCI leta 2015. Evropske države sicer na splošno še naprej zasedajo najvišja mesta na lestvici GTCI, saj jih je 15 uvrščenih med najvišjih 25. Med prvimi desetimi so še Norveška, Švedska, Finska, Danska, Združeno kraljestvo, Nizozemska in Luksemburg.
Deset najvišje uvrščenih držav ima več skupnih ključnih lastnosti, predvsem pa eno glavno značilnost: vse imajo zelo dobro razvit izobraževalni sistem, ki zagotavlja družbene in timske spretnosti, potrebne za večjo možnost zaposlitve na današnjem trgu dela. Druge skupne značilnosti so fleksibilno regulativno in poslovno okolje, politike zaposlovanja, ki združujejo fleksibilnost in družbeno zaščito, ter zunanja in notranja odprtost.
Poleg lestvice konkurenčnosti talentov so v letošnjem poročilu obravnavali tudi pomen raznolikosti za konkurenčnost. Prepoznane so tri vrste raznolikosti: kognitivna, identitetna in preferenčna (ali vrednostna). Raznolikost, ki pomeni sodelovanje med ljudmi z različnimi osebnostmi, znanji, izkušnjami in stališči, so izbrali, ker ima odločilno vlogo pri povezovanju politik za prepoznavanje talentov z inovacijskimi strategijami. Upoštevanje demografske raznolikosti zagotavlja trajnostno in inovativno prihodnost ter organizacijam omogoča, da ohranijo in razvijajo talente. Kljub temu v poročilu poudarjajo, da ima raznolikost svojo ceno: posamezniki so pogosto slabo pripravljeni na sodelovanje z drugimi, ki se razlikujejo od njih samih.
Slovenija je na področju enakosti spolov uspešna, do manjšin in priseljencev pa je tudi relativno strpna država. Precej možnosti za izboljšave je pri kazalnikih sodelovanja, posebno sodelovanja pri izmenjavi zamisli o inovacijskih ekosistemih med podjetji. »Kaže, da počasi vstopamo v tretjo ero raznolikosti – po časih, ko smo raznolikost najprej zavračali, nato upoštevali bolj zaradi sledenja zakonom (kvote), končno prihajamo v obdobje, ko raznolikost vpeljujemo z zavedanjem, da pozitivno vpliva na delovanje ekip in rezultate. Veselim se, da bomo v prihodnje tudi v naših podjetjih videli vse več raznolikosti vseh vrst. Tako vezanih na raso, spol, starost, kot na talente, kompetence in strokovnost. Interdisciplinarni timi lahko ustvarjajo prebojne rezultate. Res pa je, da je tovrstna raznolikost izziv tudi za vodje. Torej, del konkurenčnosti na področju talentov gotovo lahko podpre država s politiko izobraževanja in zaposlovanja, del pa je tudi na podjetjih samih, ki ustvarjajo korporativne kulture, ki so globalnim talentom bolj ali manj naklonjene,« je komentiral Miro Smrekar, direktor Adecca Slovenija.
