Prve(ga) ne pozabiš nikoli. Pa naj gre za poljub, ljubezen, seks… in tudi avtomobil. Vsake toliko v mislih odplavamo v leto 1996, ko smo se noro zaljubili. Ni bila črnolasa lepotica na dveh dolgih nogah in z bujnim oprsjem, a nas je kljub temu, ko smo jo prvič zagledali, zaščemelo v trebuščku. Pa čeprav smo takoj vedeli, da gre za ljubezen posebne vrste. Minilo je kar nekaj mesecev, da smo se opogumili in jo nagovorili, a bili razočarani, saj nam je brez zadržka povedala, da je njeno ljubezen treba kupiti. A zaljubljenost je bila premočna, na banki pa so bili veseli, da so dobili še enega Slovenca, ki mu jeklena pločevina pomeni (skorajda) vse v življenju.
22 let pozneje na fiata brava, ki nas je tako začaral, da smo večji del tedanjih (mizernih) zaslužkov namenjali druženju z njim, gledamo povsem drugače. Na še en kos pločevine. Toda tedanje ljubezni nismo pozabili. Še več, amorjeva puščica nas je zadela, ko smo pred dnevi zagledali njo, toyoto yaris. Drzno in nadvse všečno, ki nas je odkrito povabila, da se z njo zapeljemo vsaj en krog. Po pravici povedano ni bila edina, saj smo se tedaj družili s še enim štirikolesnikom, ki pa v množici z obliko nikakor ne izstopa. Pa da volkswagnu polu ne bi delali krivice: pač ni avto, ki so mu modne steze najpomembnejša stvar. Zato se vanj ne boste zaljubili na prvi pogled. A vse drugo je v redu, več kot v redu, zato ne bodite začudeni, da vas zna že po nekaj prevoženih kilometrih tako očarati, da si življenja brez njega ne boste znali več predstavljati. Pa smo se znašli pred dilemo: je smiselno izbrati avto zgolj zaradi njegove lepote? Odgovor se je ponudil kot na dlani, preizkusili ju bomo, in to do potankosti.
Če na hitro preletimo tehnične podatke, je polo v prednosti. Je daljši (4,05:3,94 m), z več prostora na zadnji klopi in v prtljažniku (351:286 l), za nameček je tudi njegov motor malce močnejši (115:111 KM), kar se odločno odrazi pri voznih zmogljivostih, ki so krepko njemu v prid (200:175 km/h, 9,5:11 s do stotice). Pravzaprav je zapisana razlika tako velika, da ji sprva nismo verjeli in smo številke dvakrat preverili, saj je vsaj pri mestni vožnji skorajda neopazna. Ko pa avta zapeljete na avtocesto, razliko pri hitrosti hitro opazite. Pa čeprav nam ni bilo jasno, da je med vsega štirimi konjički lahko tako zelo velika. Volkswagnovci so očitno s svojim trivaljnikom zadeli v polno. Pa ne samo z njim; polo moč na prednji kolesi prenaša prek 7-stopenjskega samodejnega menjalnika, ki vas bo resda stal približno 1700 evrov več, a o tem, ali je doplačilo smiselno, sploh ne razmišljajte, saj gre za zadetek v polno. Yaris je stavil na 6-stopenjskega ročnega, k kateremu nimamo pripomb, bi pa znalo biti 1100-evrsko doplačilo za samodejnega smiselno, če je vsaj malce podoben polovemu. Da samodejni menjalniki danes ne prispevajo k višji porabi, je dokaz tudi polova, ki je bila s 6,8 litra na ravni yarisove. Je pa res, da smo od obeh pričakovali nižjo.
V prvi vrsti sta oba namenjena dvema potnikoma, a zlahka opravljata misijo tudi, ko je zadnja klop zasedena. Centimetrov za kolena in glavo je več kot dovolj, sploh v polu se zdi, da za nižji razred vlada že kar nekakšno prostorsko razkošje, ki se nadaljuje tudi v prtljažniku, saj zlahka pogoltne štiri kovčke. Yarisov mu ne zmore konkurirati, a aktivni par bo znal ceniti, da je zadnjo klop mogoče podreti, luknja, ki nastane, pa je 1119-litrska. Za volanskim obročem ni dileme, vsa stikala so na dosegu roke in logično razporejena, zaslona na dotik pa delujeta hitro, je pa yarisov nekaj manjši. Klimatski napravi, hvala bogu, ukazujemo klasično, z vrtljivima stikaloma.
Da avtomobili danes rastejo iz generacije v generacijo, postaja trend, ki mu ni videti konca, tudi zato si znajo z določenimi modeli, ki so samo eno konfekcijsko številko narazen, odžirati kupce. A če bi temu za pola in golfa pritrdili, se nam vsaj pri yarisu in aurisu zdi, da gre za tako različna avtomobila, da si kupci niti pod razno ne bodo predstavljali, da bi kupili enega namesto drugega. In to lahko Toyoti štejemo v dobro. Kot ji lahko štejemo v slabo, da smo imeli obilo težav, da smo se povezali s telefonom, a nam je z nekaj vztrajnosti vendarle uspelo. Verjetno bi kdo dejal, da vaja pač dela mojstra. Oba pa sta bila opremljena zgledno, z vsemi udobnostnimi in varnostnimi pritiklinami, znali smo ceniti samodejno klimo in njeno hitro odzivanje v mrzlih dnevih, tudi tempomat smo pogosto uporabljali.
Ker želi polo na neki način biti golf, ne čudi, da je tudi njegova cena 18.166 evrov visoka, vsaj v primerjavi s 15.790 yarisovimi evri. Če bi vprašali povprečnega Slovenca, zanj kljub ceni ne bi bilo dileme: polo je pravi. Lani ga je namreč v garažo zapeljalo 1534 Slovencev, yarisa 686. Kateri pa je zmagal v naši primerjavi? Več v sklepu.
