Sledi decembrske ujme z močnim vetrom in poplavami je v Bohinju iz dneva v dan manj. Kljub temu pa obiskovalce, ki jih je predvsem na lepo soboto in nedeljo v okolici Bohinjskega jezera precej, presenečajo podrta drevesa, ki jih pristojne službe še niso utegnile odstraniti. Na severnem bregu jezera tako vsaj na desetih mestih zaradi podrtih dreves ni mogoče slediti poti. Obiskovalci si ponekod pomagajo s plezanjem čez mogočne smreke, ki jih je podrl veter, drugod si poiščejo obhod po strmem pobočju.
Sprehode po severnem bregu preložite na pomlad
V Turizmu Bohinj opozarjajo na previdnost. »V naslednjih tednih se bodo na severnem bregu Bohinjskega jezera izvajala dela, povezana z odstranjevanjem dreves, ki so jih poškodovali lubadarji in močan veter. Načeloma odsvetujemo sprehajanje po tej poti. Podobno je tudi na drugih poteh, kjer odstranjujejo škodo zaradi ujme in lubadarja,« pravi direktor Turizma Bohinj Klemen Langus. »Čaka nas veliko dela na stotih kilometrih poti, ki imajo različne lastnike, v Turizmu jih le upravljamo. Naš cilj je, da pred začetkom spomladanske sezone, torej do začetka aprila, poskrbimo, da bodo te poti urejene in varne.«
Ujma je poškodovala tudi številne ceste, mostove, objekte, domove prebivalcev Bohinja in počitniške hiše, veliko škode je tudi v gozdovih. »Občani so škodo že prijavili, komisije pa so na terenu in opravljajo oglede,« pravi župan občine Bohinj Franc Kramar. »Škodo na vodotokih bo ocenila država. Ocenjujemo, da se bo skupna vrednost škode gibala okoli 3,5 milijona evrov,« dodaja župan.
Medtem ko so domačini ob pomoči gasilcev in civilne zaščite ujmo preživeli varno in domove v veliki meri že sanirali, se popravila nadaljujejo tudi na drugih objektih. »Danes v Bohinju ni nikogar brez strehe nad glavo, kar je najbolj pomembno. Največ težav in dela je v gozdovih, ki so bili pred tem prizadeti zaradi lubadarja. Delo v gozdovih poteka nemoteno, a bodo gozdni delavci potrebovali kar nekaj časa, da bodo uredili razmere,« opozarja Kramar. Ceste, kolesarske steze in druga infrastruktura naj bi sanacijo dočakala še pred poletjem. »Vesel sem, da ni bilo nobene žrtve,« na srečo v nesreči še opozarja župan.
Sireno so slišali, a je niso pravilno razumeli
»Tako hud veter je bil nekaj novega v Bohinju. Presenetil nas je, saj je šlo za povsem novo obliko elementarne nesreče,« pravi Kramar. Poveljnik Prostovoljnega gasilskega društva Bohinjska Bistrica Silvo Režek se močnega vetra spominja še iz prejšnje zime. »Po številu objektov, ki so potrebovali pomoč, pa je bila to največja elementarna nesreča v Bohinju doslej. Po vetru je svoje s poplavami naredila še voda in število ljudi, ki so potrebovali pomoč, se je še povečalo.« Po ocenah občine je bilo poškodovanih več kot dvesto objektov.
Vsi, ki so v decembrski ujmi v Bohinju nudili pomoč in skrbeli za varnost prebivalcev, pa so bili presenečeni nad ravnanjem Bohinjcev, ko so v opozorilo ob splošni nevarnosti sprožili sireno. »Ljudje so še naprej hodili naokrog, šli po nakupih v trgovino in se izpostavljali močnemu vetru. Mnogi zvočnega signala niso prepoznali in mu niso pripisovali posebnega pomena, mislili so, da je namenjen gasilcem, ne pa njim,« se spominja Režek.
Pristojni so takrat ugotovili, da bo treba preventivi pred naravnimi nesrečami, kamor sodijo tudi opozorilne sirene, posvečati več pozornosti in z njo seznaniti prebivalce. »Zvočni znak za splošno nevarnost, ki ga sicer zelo redko lahko slišimo, je namreč namenjen prebivalcem, ne gasilcem. Opozoril naj bi jih, naj do nadaljnjega ne zapuščajo domov in naj za nadaljnje ravnanje spremljajo medije. Gre za njihovo varnost, včasih lahko celo za življenje,« opozarja Režek.
