Ljudje smo se odločili za mesta, ker so varnejša, ker je v njih lažje živeti. A to še ne pomeni, da lahko naravo odpišemo. V današnjem času človek vsak dan sprejme neverjetno visoko število informacij, reklame so povsod, na naših telefonih, ob cestah, na stavbah, avtobusih. Z informacijami smo preobremenjeni do tolikšne mere, da se nam včasih, zdi, da se bomo sesuli pod težo lastne glave, zato se vsakemu včasih prileže dolg sprehod po polju, gozdu ali v hrib. Narava nam predstavlja protiutež civilizaciji, ki je glasna in nemirna, narava pa tiha in umirjena. Drevesa nam ponujajo senco, v kateri si lahko zbistrimo glavo in si odpočijemo. Zdi se mi, da se ljudje ne zavedajo, koliko škode lahko človek povzroči naravi. V gozdu je vsakič več smeti, kljub temu da občina na poti postavlja smetnjake, v gozdovih ob cestah pa se znajdejo tudi večji odpadki. Reke in morja naplavljajo smeti, ki so pristale v njih in odpotovale s tokom. Tega nikoli nisem razumel, zakaj bi nekdo namesto na kosovni odpad svoj stari kavč odvrgel v gozd, le kaj ima od tega. Mislim, da je odgovor tak, da je nekaterim ljudem pač vseeno za smeti, in ker jih ne motijo, jih pač odvržejo tam, kjer stojijo.
Ko se bo svet razvijal in bodo mesta postajala večja in večja, si bo človek tudi vse bolj in bolj želel narave, zato je v našem največjem interesu, da kar najbolje poskrbimo, da jo ohranimo čim bolj čisto, čim bolj naravno za nas, za naše naslednike in za vse živo nasploh, saj smo prav ljudje tisti, ki imamo največji vpliv. V srednjem veku so govorili, da osvobaja mestni zrak, a že dolgo ni tako in naša naloga je, da se prepričamo, da bo v prihodnosti svež gozdni zrak še vedno tisti, ki bo osvobajal.
