Revizorji ugotavljajo, da je postopek načeloma dobro zasnovan in da temelji na kakovostni analizi, a da je v nekaterih pomembnih fazah bolj političen kot strokoven. Postopek so podrobno pregledali na primerih štirih članic - Slovenije, Bolgarije, Španije in Francije, preostale članice so vključili v manjši meri.
Ključno orodje za soočanje z makroekonomskimi neravnotežji so evropska priporočila članicam za proračunsko in reformno ukrepanje, a le malo teh priporočil je dejansko upoštevanih, izpostavljajo revizorji. Za uresničevanje priporočil so resda odgovorne članice, a veliko je tudi slabosti pri tem, kako jih komisija opredeli, kar prispeva k slabemu izpolnjevanju.
Revizorji izpostavljajo tudi dejstvo, da ni komisija še nikdar priporočila sprožitve postopka zaradi presežnih neravnotežij, čeprav je v več primerih ugotovila, da ta obstajajo. »Sistematična nesprožitev postopka zaradi presežnih neravnotežij je zmanjšala verodostojnost in učinkovitost postopka,« je dejal član sodišča Neven Mates, pristojen za poročilo. Komisiji očita, da ni posredovala ustreznih pojasnil, zakaj tega ni storila. Postopek je po mnenju revizorjev še dodatno spodkopal način opredeljevanja neravnotežij. Čeprav so strokovna merila jasna, ni jasne ocene resnosti neravnotežij, merila za končne odločitve niso transparentna in ni formalnega postopka za odločitve na politični ravni, pojasnjujejo.
Revizorji komisiji priporočajo več ukrepov za izboljšanje postopka
Med njimi so jasna povezava med konkretnimi priporočili in neravnotežji, jasna opredelitev resnosti neravnotežja ter izboljšanje vseh komunikacijskih vidikov za zagotovitev vidnejše vloge tega postopka. Unija je postopek o makroekonomskih neravnotežjih uvedla leta 2011 v odziv na finančno in gospodarsko krizo, da bi preprečila kopičenje teh neravnotežij in ponavljanje kriz v prihodnje. Ob sprožitvi novega evropskega semestra komisija vsako jesen najprej objavi poročilo o makroekonomskih neravnotežjih, v katerem opredeli države, ki potrebujejo poglobljeno analizo stanja.
Nato v temeljiti analizi, ki jo običajno objavi februarja, oceni, ali neravnotežja obstajajo ter ali se zmanjšujejo, vztrajajo ali povečujejo. Pri tem odloči, ali je treba proti kateri članici sprožiti postopek, torej korektivno fazo procesa za preprečevanje in odpravljanje makroekonomskih neravnotežij, uvedenega v finančni krizi. Tega ni storila še nikoli. V tem primeru bi sicer najprej zahtevala načrt ukrepanja. Če to ne zaleže, lahko sproži dvofazni postopek finančnih sankcij - najprej obrestovani depozit v višini 0,1 odstotka bruto domačega proizvoda, ki lahko v skrajnem primeru postane globa.
V Sloveniji je komisija v letih 2013 in 2014 ugotovila presežna makroekonomska neravnovesja, a postopka ni sprožila. Nato pa je vsako leto presodila, da neravnovesja sicer obstajajo, a da niso presežna. Ob ocenjevanju makroekonomskega stanja v Sloveniji komisija med ranljivostmi običajno izpostavi šibkosti v bančnem sektorju, zadolženost podjetij in fiskalna tveganja.
