Sindikati javnega sektorja so včeraj sklenili, da se po vladnem vabilu v nadaljevanje pogajanj in novem približevalnem protipredlogu vrnejo za pogajalsko mizo. Pogajanja naj bi se predvidoma nadaljevala jutri, saj želijo sindikati najprej izvedeti, kakšna bo današnja odločitev vlade glede zdravniških zahtev, med katerimi je tudi izstop iz enotnega plačnega sistema.
Branimir Štrukelj, predsednik konfederacije sindikatov javnega sektorja, je povedal, da je v obeh pogajalskih skupinah prevladalo stališče, da je pogajanja smiselno nadaljevati. Do predloga kot takega pa se v sindikatih niso opredeljevali, saj pričakujejo natančnejša pojasnila.
Vlada obljublja finančno približevanje
O konkretni vsebini predloga ne želijo govoriti ne sindikati ne vlada. Štrukelj je povedal le, da se predlog navezuje predvsem na prihodnje leto, ni pa v njem več sporne ideje o 1,33-odstotnem znižanju plačne lestvice. Kakšna bo odločitev sindikatov, po njegovem ni mogoče napovedati, saj imajo nekateri mandat le za zadnji sindikalni predlog. Med drugim Štrukljev Sviz, ki ob tem še naprej zahteva tudi tisoč evrov bruto regresa za tiste z minimalnimi plačami.
Po besedah ministra za javno upravo Borisa Koprivnikarja je vlada ponudila dodatno finančno približevanje (po neuradnih informacijah naj bi bil vladni predlog težak 22 milijonov evrov) in med drugim predlagala, da se sredstva nameni predvsem za plačno skupino J, torej najmanj plačane javne uslužbence. »Glede na to, da smo relativno blizu skupaj, lahko pogajanja tudi uspešno končamo,« je ocenil minister in izrazil upanje, da bodo poslanci sprejeli proračun v obliki, kot je predlagana, v kolikor bi bilo potrebno, pa bi morebitne popravke sprejeli na decembrski seji.
Bruselj nezadovoljen s proračunom
Odsotnost dogovora z javnim sektorjem in neznana usoda 215 milijonov evrov dodatnih stroškov sta včeraj znova povzročala zaplete tudi na proračunski seji državnega zbora. Opozicijski poslanci so opozarjali, da pogoji za obravnavo brez razvidnega stroška za plače niso izpolnjeni in (neuspešno) zahtevali preložitev razprave. Predsedujoči Milan Brglez iz SMC je zahtevo zavrnil in poudaril, da lahko svoje nestrinjanje s proračunom izrazijo na glasovanju.
Kritike vladi je še dodatno podžgala včerajšnja ocena evropske komisije, po kateri v Sloveniji »obstajajo tveganja neskladnosti proračunskega osnutka z evropskimi pravili«, osnutki proračunskih načrtov pa bi lahko povzročili »znaten odklon od prilagoditvene poti za dosego njihovih srednjeročnih ciljev«. Za Bruselj je problematičen zlasti neznan izid pogajanj s sindikati o plačah v javnem sektorju, prav tako pa tudi fiskalne posledice dejavnosti Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB) in stroškov, povezanih z migracijami.
Bruselj je slovenske proračunske načrte uvrstil v najslabšo skupino držav skupaj z Belgijo, Italijo, Ciprom, Litvo in Finsko, za katere velja preventivni del pakta za stabilnost in rast. Slovenija je namreč po tem, ko je javnofinančni primanjkljaj padel pod tri odstotke BDP, spomladi prešla iz korektivne v preventivno fazo. Medtem ko je v korektivni fazi ključno spoštovanje pravila, da javnofinančni primanjkljaj ne sme presegati treh odstotkov BDP, se v preventivni fazi komisija osredotoči na strukturni napor pri uresničevanju srednjeročnega proračunskega cilja – v primeru Slovenije torej na uravnotežen proračun do leta 2020.
Slovenija mora poleg 12 drugih članic EU tudi na pregled makroekonomskih neravnotežij. Po temeljiti analizi, ki jo bo komisija predvidoma objavila v začetku prihodnjega leta, bo ta odločila, ali je treba proti kateri od članic sprožiti tako imenovani korektivni postopek.
Vraničarjeve ocena komisije ni presenetila
Finančna ministrica Mateja Vraničar Erman je povedala, da je ocena komisije ni presenetila, ob tem pa pojasnila, da jo je Bruselj naredil zgolj na osnovi že izvedenih ukrepov in ni upošteval načrtovanih omejitev pri plačah javnih uslužbencev, kjer pogajanja še potekajo. »Če bi upoštevala načrte, ki jih ima vlada pri dogovoru s sindikati, potem bi se Slovenija uvrstila med države, ki so v splošnem skladne z evropskimi pravili,« je zagotovila ministrica, ki sicer vidi oceno evropske komisije tudi kot zelo resno opozorilo, da moramo nadaljevati začrtane strukturne reforme in da vseh varčevalnih ukrepov še ni mogoče odpraviti.
Komentara 16
