Turška vojska je v zadnjih dneh napadla kurdsko enklavo Afrin na severu Sirije, ki je po velikosti dvakrat večja od našega Prekmurja. Po besedah turškega premierja Binalija Yildirima hoče Ankara ustvariti 30 kilometrov široko »varno območje« ob meji s Sirijo in preko kurdskega ozemlja ohraniti stik s sirskimi Arabci. Glavni cilj turške ofenzive je onemogočiti sklenjeno kurdsko območje na severu Sirije. Kurdi namreč obvladujejo dve tretjini ozemelj na južni strani sirsko-turške meje.
Najprej je v soboto položaje YPG v Afrinu in bunkerje s strelivom napadlo 72 turških letal. Sledil je vdor tankov in pehote z vseh smeri, trdijo v enklavi. V hudih spopadih s kurdsko milico YPG turškim tankom pomaga okoli 20.000-glava pehota sirskih Arabcev, borcev sunitske Svobodne sirske vojske (FSA), katere glavni sovražnik je sicer Bašar Al Asad. Vsekakor pa je YPG s svojo disciplino in visoko moralo veliko boljša vojska od FSA, v kateri so tudi islamistični skrajneži.
Če se Turki hvalijo z osvojenimi vasmi, sirski Kurdi poročajo o uničenih turških tankih. Obe strani uporabljata tudi težko topništvo. Turška letala nenehno bombardirajo kurdske položaje, medtem pa YPG z raketami občasno napada turško ozemlje, pri čemer naj bi bile prve žrtve begunci iz Sirije.
Nevarna razmerja ZDA in Turčije
Po zmagah nad Islamsko državo, za kar imajo glavne zasluge prav sirski Kurdi oziroma njihova milica YPG, se tako morda začenja nova velika vojna v Siriji, Turčija pa bi se lahko še bolj kot doslej ločila od Zahoda, predvsem od ZDA, ki so se v boju proti Islamski državi v veliki meri opirale na YPG, saj niso hotele uporabiti svojih kopenskih sil. Turčija vidi v YPG predvsem tesnega zaveznika Delavske stranke Kurdistana (PKK), ki se od leta 1984 spopada s turško vojsko v prizadevanjih za odcepitev 15 milijonov turških Kurdov. ZDA bi najbrž še dopustile turško osvojitev Afrina, nadaljnje širjenje turške ofenzive proti sirskim Kurdom pa bi lahko povzročilo (posredni) spopad dveh največjih vojsk Nata.
Sirski Kurdi upajo, da jim bo uspelo ubraniti Afrin, tako kot jim je pozimi 2014/2015 uspelo ubranili Kobane. Po trditvah turškega predsednika Recepa Tayyipa Erdogana pa naj bi operacija trajala kratek čas.
Rusija obrnila hrbet Kurdom zaradi Ankare
Rusija, ki ima od jeseni 2015 v Siriji glavno besedo in obvladuje njen zračni prostor, je očitno Afrin prepustila Turčiji. Ruska misija v Afrinu se je v soboto hitro umaknila iz enklave, kar je dokaz, da Moskva odobrava turško ofenzivo, pred katero sta Moskvo obiskala Hakan Fidan, šef turških tajnih služb, in Hulusi Akar, načelnik turškega generalštaba. Za Rusijo je sicer sramotno, da je YPG, ki je bil tudi ruski zaveznik, pustila na cedilu, vendar bi bilo za Moskvo huje, če bi se poslabšali odnosi z Ankaro. Po nekaterih virih naj bi Moskva malo pred turško ofenzivo sirskim Kurdom priporočala, naj ozemlja, ki jih obvladujejo na severu Sirije, predajo režimu v Damasku. Bašar Al Asad je namreč zaveznik YPG in obsoja turško ofenzivo.
