Kritika filma Zamolčani dokumenti: »Herojski« časi tiska
Zamolčani dokumenti Stevena Spielberga niso prvi film o tako imenovanih pentagonskih dokumentih, toda oba prejšnja – igrani Pentagonski dokumenti (2003) in dokumentarni Najnevarnejši mož v Ameriki, 2009 – govorita predvsem o Danielu Ellsbergu, ki je nekaj tisoč teh dokumentov (kot vojaški analitik je sam sodeloval pri njihovem nastanku) sunil na obrambnem ministrstvu, jih kseroksiral in poslal časopisom; najprej New York Timesu, ki jih je junija 1971 začel objavljati. Pentagonski dokumenti so bili raziskava – leta 1968 jo je naročil tedanji obrambni minister Robert McNamara – o tem, kako so se štiri ameriške vlade, Trumanova, Eisenhowerjeva, Kennedyjeva in Johnsonova, vse od podpore francoski kolonialni vojni v Indokitajski vse boj pogrezale v vietnamsko vojno in zavajale javnost o svojih namenih. Johnson je na primer razglašal »ne nameravamo razširiti vojne«, medtem ko je ameriška vojska že operirala v Laosu in Kambodži. Ti dokumenti so dobili oznako državne tajnosti (»top secret«) in tako je Nixonova vlada – čeprav v njih ni bila zajeta, a je Kissinger zahteval, da je treba žvižgača kaznovati – Ellsberga lahko obtožila po zakonu o vohunstvu. A je bil oproščen, ker je prav tedaj izbruhnila afera Watergate. (Po istem zakonu o vohunstvu je bil obtožen tudi drugi veliki žvižgač Edward Snowden.)
Meryl Streep briljira v vlogi Katharine Graham, ki se je iz zadržane in negotove dame v »moškem« svetu – negotove tudi ali prav zaradi moškega podcenjevanja – prelevila v odločno in odlično osebnost.
V Spielbergovem filmu ima Ellsberg le obrobno vlogo, ker je glavna namenjena časopisu The Washington Post, torej prav tistemu, ki ga je že proslavil film Vsi predse...
V lanskem letu so se sredstva, namenjena slovenskemu filmu, zvišala minimalno, slovenski film pa ostaja po proračunu na dnu evropske lestvice, manj ...