Potem ko je gradbena inšpekcija sporočila, da med obnovo, ki poteka v tovarni Kemis, ni ugotovila nezakonitih gradbenih del, je vrhniško podjetje še korak bliže obstanku v občini, v kateri od 15. maja lani, ko je izbruhnil požar, ni zaželen. Občinski svet je kmalu po požaru namreč sprejel sklep, da mora Kemis zapustiti občino, k temu so pozivali številni občani, tudi več civilnih iniciativ z Ekovrhom na čelu. Ta sodeluje z občino pri komunikaciji z dvema odvetniškima pisarnama. Vendar pri Ekovrhu menijo, da je občina premalo aktivna, medtem ko župan Stojan Jakin pravi, da jih posluša in jim bo poskušal ustreči, dokler ne bo zmanjkalo denarja; doslej so po njegovih navedbah za odvetnike porabili več kot 12.000 evrov, v proračunu pa imajo na voljo 20.000 evrov.
Inšpektorat ne razlaga podrobnosti
Ravno Ekovrh je opozarjal, da Kemis pri obnovi posega v konstrukcijo objekta, za kar je potrebno gradbeno dovoljenje, razen v primerih, ki jih določa zakon o graditvi objektov. Iz odgovora inšpektorata je mogoče razbrati, da Kemis uvrščajo ravno med te izjeme, na naše dodatno vprašanje, zakaj konkretno za vrhniškega predelovalca odpadkov določbe zakona ne veljajo, pa nismo dobili odgovora. Pravijo, da več pojasnil ne morejo posredovati, ker postopek še ni zaključen. V zvezi s tem so občinski odvetniki že poslali pritožbe na gradbeni in okoljski inšpektorat ter agencijo za okolje.
Na gradbenem inšpektoratu na splošno pojasnjujejo, da v nekaterih primerih zakon ne velja, in sicer ko gre za gradnjo objektov, ki so potrebni zaradi neposredno grozečih naravnih in drugih nesreč ali zato, da se preprečijo oziroma zmanjšajo njihove posledice. Pri tem se postavlja vprašanje, na katero inšpekcija ni konkretno odgovorila: katere posledice požara so preprečili oziroma zmanjšali z obnovo objekta glede na to, da se je nesreča zgodila pred osmimi meseci.
Šest članov Ekovrha je že oktobra inšpektoratu poslalo dopis, v katerem nasprotujejo takšnemu tolmačenju četrtega odstavka 1. člena zakona, na katerega se, kot pravijo, opirajo Kemisovi odvetniki. »Objekt Kemisa že zaradi svoje namembnosti ne more predstavljati objekta, potrebnega zaradi neposredno grozečih naravnih ali drugih nesreč ali zato, da se preprečijo oziroma zmanjšajo druge posledice, vsaj ne v ožjem pomenu pojma takega objekta, kot ga je treba uporabiti zaradi izjemne narave te zakonske določbe,« so med drugim zapisali.
Kemis vse bliže obratovanju s polno močjo
Medtem ko ostaja nejasno, zakaj inšpektorat v dosedanjem poteku sanacije objekta ni videl nepravilnosti, Kemis še naprej brez gradbenega dovoljenja nadaljuje obnovo in se približuje dnevu, ko bo spet lahko deloval s polno močjo. Načrtujejo, da bo prvi del obnove končan še v prvem četrtletju, drugi pa do sredine leta in bo lahko potem tovarna začela delovati na polno. Zdaj odpadke iz podjetij, kjer nastanejo, odvažajo neposredno v tujino. Tudi ko bo (če bo) Kemis spet deloval s polno močjo, želijo v čim večji meri ostati pri takšnem načinu dela. »Ni pa mogoče navesti točno, kakšni bodo ti deleži v prihodnje,« pravi direktor Kemisa Emil Nanut in obljublja, da bo imel po prenovi objekt višjo stopnjo požarne varnosti.
Spomnimo, v času požara 24-urnega gasilskega dežurstva ni bilo. V prenovljenem Kemisu bo, pravi Nanut, celotna površina skladišča in obdelave odpadkov pokrita z avtomatskim gasilnim sistemom. »Vgrajene bodo dodatne protipožarne stene, zato bo več požarnih sektorjev, stene med obstoječimi požarnimi sektorji bodo imele večjo požarno odpornost, vgrajena bo dodatna zaščita konstrukcije, izboljšan bo sistem javljanja požara. Kot gasilo je predvidena pena, kar bo zmanjšalo količino požarnih voda. Tako kot to zagotavljamo vse od požara naprej, bo imel objekt tudi v prihodnje 24-urno prisotnost varnostnikov vse dni v tednu,« še pojasnjuje Nanut.
