V postopku gradbene inšpekcije Inšpektorata RS za okolje in prostor v zvezi s sanacijo objekta po požaru do sedaj ni ugotovljenih nezakonitih gradbenih del na objektu Kemis, so na inšpektoratu odgovorili na vprašanja STA. Kot so pojasnili, inšpekcijski postopek še ni zaključen in bodo v javnem interesu še naprej spremljali sanacijska dela. Poudarili so, da bodo v primeru ugotovljenih nepravilnosti izrekli predpisane ukrepe.
Emil Nanut, direktor podjetja za predelavo kemičnih odpadkov Kemis, ki je sicer v lasti velenjskega Gorenja, je pred dnevi pojasnil, da želijo v skrbi za preprečitev ogrožanja okolja in potencialnih nesreč čim hitreje izvesti sanacijo poškodovanega objekta. Objekt bodo sanirali v okviru obstoječih gabaritov, znotraj sedanje površine objekta pa bodo izvedli dodatne protipožarne ukrepe. Tako bo po napovedih Kemisa po obnovi celoten objekt pokrit z avtomatsko gasilno napravo, namestili bodo dodatne požarne senzorje, stene med sektorji pa bodo zagotavljale večjo požarno odpornost. Obsežnost požara, ki je 15. maja lani v večernih urah izbruhnil v Kemisu, so ugotovitve iz nadzorov pripisale prav temu, da območje, kjer je požar izbruhnil, ni imelo sistema avtomatskega gašenja.
Nanut upa, da bo obnova prvega dela objekta zaključena v prvem tromesečju letošnjega leta, torej do konca marca, drugi del obnove pa predvidoma do konca junija. Že obnova prvega dela objekta bo po pojasnilih Nanuta omogočila, da bodo spet začeli vsaj zbirati in predelovati vsaj nekatere vrste odpadkov.
V javnosti več trditev, da bi Kemis za obnovo potreboval gradbeno dovoljenje
Vse od kar so v Kemisu začeli obnovo, se v javnosti pojavljajo trditve, da bi podjetje za obnovo potrebovalo gradbeno dovoljenje. Ta dokument bi Kemis danes verjetno težko pridobil, saj Občina Vrhnika danes soglasja ne bi več podala. Na inšpektoratu za okolje so za STA pojasnili, da se po zakonu o graditvi objektov brez gradbenega dovoljenja izvaja nekatere spremembe namembnosti, gradnja enostavnih objektov in izvajajo vzdrževalna dela. V nekateri primerih, ki jih navaja četrti odstavek 1. člena omenjenega zakona, pa ta zakon sploh ne velja. Tako to ne velja v primeru gradnje objektov, »ki so potrebni zaradi neposredno grozečih naravnih in drugih nesreč ali zato, da se preprečijo oziroma zmanjšajo njihove posledice, za objekte za zaščito, reševanje in pomoč ob naravnih in drugih nesrečah«, so pojasnili na inšpektoratu.
Po požaru je Agencija RS za okolje (Arso) Kemisu kot povzročitelju onesnaženja naložila tudi okoljsko sanacijo. Kemis je pripravil sanacijski načrt, ki je predvideval tri faze. Prvo so izvedli avgusta lani, ko so očistili bližnji potok Tojnica, ki so ga gasilne vode močno onesnažile, in sicer v dolžini 170 metrov od Kemisa proti izlivu v reko Ljubljanico.
Po čiščenju so pristojne službe opravile nova vzorčenja vode in zemljine. Na Arsu so 20. novembra lani opravili ustno obravnavo izvedenskega mnenja o sanaciji Tojnice, ki ga je na prošnjo agencije pripravil profesor na ljubljanski biotehniški fakulteti Mihael Toman. Ta je ocenil, da so bili sanacijski ukrepi ustrezni, imel pa je pomisleke o dolžini odstranjevanja sedimenta. Na podlagi te obravnave bi moral Arso izdati dopolnilno odločbo o sanaciji. Kot so za STA pojasnili na agenciji, še čakajo na Tomanovo dopolnitev izvedenskega mnenja, saj je prosil za podaljšanje roka do 22. januarja.
