Pred petimi leti je bil sprejet državni prostorski načrt za gradnjo odseka hitre ceste od Velenja do Slovenj Gradca, lani pa ga je vlada sprejela tudi za odsek od priključka na avtocesto A1 pri Šentrupertu do Velenja na severnem delu tretje razvojne osi. A čeprav je vlada Korošcem zagotavljala, da se bodo dela začela prihodnje leto, nekatere aktivnosti, kot ugotavljajo v Mladinski iniciativi za tretjo razvojno os, zamujajo.
Zato težko čakajo ministra Petra Gašperšiča, ki v petek prihaja na Koroško, da pove, ali se mu zdi časovnica, ki jo je vlada obljubljala, še realna. Koordinator mladinske iniciative Aljaž Verhovnik se je s predsednikom Odbora za izgradnjo hitre ceste na Koroško Maticem Tasičem znova sestal tudi s predstavniki ministrstva za infrastrukturo in Darsa.
Izdelava študije zamuja pol leta
»Predstavniki Darsa so povedali, da je za ta odsek v fazi javnega naročanja razpis za pridobivanje ponudnikov, ki bodo pripravili vse potrebno za pridobitev gradbenega dovoljenja, izdelali projekt za izvedbo ter geološko-mehanske raziskave,« pravi Verhovnik. Za izvedbo parcelacije in odkupa nepremičnin sta že izbrana izvajalca, v podpisu je pogodba za izvedbo arheoloških raziskav na trasi od Šentruperta do Velenja. Okoljevarstveno soglasje za odsek Velenje–Slovenj Gradec so pridobili že leta 2015, za odsek Šentrupert–Velenje je v pripravi.
»V izdelavi je tudi študija posodobitve cestnih povezav za ta odsek, ki naj bi bila končana junija, preliminarne ugotovitve pa naj bi bile znane aprila. In takrat se bo koordinacijski odbor spet sestal,« pojasnjuje Verhovnik. Dodaja, da se zadeve sicer premikajo, a z zamudo, saj bi morala biti ravno ta študija v skladu s protokolom končana že decembra lani. Je pa ključna in bo dala odgovor, kako se bo 3. razvojna os na relaciji Slovenj Gradec–Otiški Vrh–Holmec umestila v prostor. V Mladinski iniciativi namreč vztrajajo, da se na odseku Slovenj Gradec–Otiški Vrh zgradi štiripasovnica, na odseku Otiški Vrh–Holmec pa nova cesta, ki bo omogočila hitrejši pretok prometa in umik tovornega prometa z obstoječih cest.
Zaveza tudi za prihodnjo vlado
Minister Gašperšič je s svetoma Koroške in savinjsko-šaleške regije protokol o poteku načrtovanja in gradnje tretje razvojne osi na vsem severnem delu podpisal julija lani, s tem pa potrdil, da gre za prioritetni projekt državne cestne infrastrukture, s katerim bodo obema regijama omogočili boljši razvoj. V Darsu so ga že umestili v šestletni finančni načrt. Podpis protokola je močna zaveza tako za sedanjo kot prihodnjo vlado. Še v tem letu so predvideni prvi odkupi zemljišč in geološke raziskave, dela, tako je načrtovano, bi lahko začeli konec prihodnjega leta in jih končali do decembra 2023. Korošci upajo, da se bodo takrat do Ljubljane že lahko vozili po hitri cesti.
