Korošci ne nameravajo čakati na nove volitve in s tem tudi na novo vlado, ki bo začetek gradnje tretje razvojne osi na severnem delu odložila v predal in ga ponovno odmaknila v prihodnost. Tako župani kot tudi Mladinska iniciativa za tretjo razvojno os, gospodarstveniki in drugi stopnjujejo pritisk na več ravneh, s čimer želijo doseči, da se bo gradnja na odseku od avtocestnega križa do Slovenj Gradca in naprej proti Dravogradu in Holmcu na meji z Avstrijo res začela leta 2019, kot je ob obisku na Koroškem nedavno obljubil in zagotovil tudi aktualni minister za infrastrukturo Peter Gašperšič.
Zdaj so koroški župani naredili še korak dlje in na svetu koroške regije oblikovali nekakšen sporazum, ki zajema časovnico, terminski načrt, predvsem pa zavezo, da se bo tretja os začela graditi na vseh odsekih hkrati. »Sporazum je torej del enotnega pritiska tako koroške kot tudi savinjsko-šaleške regije, da se postopki za umeščanje hitre ceste nadaljujejo, hkrati pa predvideva tudi sprejem državno prostorskega načrta do konca leta tudi za odsek od Slovenj Gradca do meje z Avstrijo,« pravi prevaljski župan Matic Tasič, obenem tudi regijski koordinator za tretjo razvojno os.
Štiripasovnica naj se gradi istočasno na celotni trasi
Vsebina sporazuma natančno določa roke načrtovanja in gradnje severnega dela tretje razvojne osi od avtocestnega križa pri Šentrupertu do Holmca. Časovni načrt predvideva gradnjo štiripasovnice v eni fazi na celotni trasi. Ta naj bi bila do Holmca zgrajena do oktobra 2025, do Slovenj Gradca pa dve leti prej.
»Sporazum smo pripravili v dogovoru z mladinsko civilno iniciativo in koroškim gospodarstvom, čaka nas še usklajevanje z gospodarstveniki savinjsko-šaleške regije in upamo, da bo nastal zavezujoč sporazum, pod katerega bo prispeval na koncu podpis tudi minister Gašperšič. S tem pa želimo doseči, da s prihodom nove vlade projekt ne bo znova padel v vodo,« pravi Tasič. Osnutek sporazuma so na seji sveta koroške regije koroški župani že potrdili, upajo pa, da bodo podpis prispevali tudi župani savinjsko-šaleške regije. Na ministrstvu pa menijo, da so vse zaveze opredeljene že v njihovih dokumentih in da zato podpis posebnega sporazuma ni potreben. Pa čeprav naj bi bil prav ta bolj zavezujoč od vseh ustnih zagotovil, ki so doslej dobili. Tudi od ministra.
