V tej družinski »idiliki« manjkata samo še kuža in otrok. Pa ju dorišimo. Moškemu, ki se mu pleša in trebuh vztrajno večata, se na kavču pridruži maltežanka z roza ovratnico. V zgornje nadstropje hišice v spalnem naselju umestimo še otroka, pri čemer spol ni definiran, star pa je okrog 17 let, ravno na prehodu v odraslost. Ker otrok že nekaj let spremlja podobno vsakodnevno rutino v družini, mu seveda ne moremo očitati, da je tudi sam po prihodu iz šole vrgel svojo torbo v kot, se sicer do kosila učil matematiko, potem pa je noge dvignil visoko v zrak in se zalepil za svoj telefon. On je svoje za danes opravil.

Vsaj tako misli. Že nekaj let posluša, da je šola prioriteta, da naj se uči in dosega le najboljše rezultate, da bo nekoč živel lepo življenje. Navsezadnje je živ dokaz za to kar njegov oče, podpisnik kreditov, s katerimi so kupili hišo, avto in rodovniško maltežanko. Govorice podkrepljuje tudi mama, ki sicer ni diplomirala, saj je v zadnjem letniku fakultete zanosila, tako da je edina stvar, pod katero je podpisana, njena osebna izkaznica.

Otrokom je večkrat dan občutek, da so z vsakodnevnim obiskom šole in učenjem doprinesli svetu in svoji prihodnosti vse, kar lahko. Zgolj vedenjskih vzorcev in vzgoje ne moremo kriviti za situacijo, res pa je mnogo mladih danes neambicioznih oziroma so njihove ambicije usmerjene zgolj v šolanje. Pomembnosti šole seveda ne moremo in ne smemo diskreditirati. Moramo pa se vprašati, čemu tiči problem prav v tem? Bi premik fokusa mladih s šolanja na prosti čas prinesel več k njihovemu osebnemu razvoju in družbi?

Misel popolne svobode je zastrašujoča. Družba ne potrebuje generacije prokrastinatorjev, torej ljudi, ki svoje odločitve in dejanja prelagajo na pozneje. A morda bi se sprostitev šolskih obveznosti obrestovala, saj bi mladi imeli več časa, da bi svoj prosti čas preživeli aktivno in pri tem našli smisel tako v poklicnem kot zasebnem življenju. Veliko bi jih tako vedelo, kaj želijo početi in bi pozneje svoje delo opravljali z veseljem. Prosti čas zatorej ni izgubljen čas.