Pravoslavni verniki, ki se ravnajo po julijanskem koledarju, so po večini prebivalcev v Sloveniji, ki sledijo gregorijanskemu koledarju, stopili v novo leto 13 dni pozneje. Enak obema koledarjema pa je način praznovanja vstopa v novo koledarsko leto – zabava do jutranjih ur in bučen pozdrav novemu obdobju v ritmu dobre glasbe. Tako je bilo v noči na nedeljo tudi v znanem ljubljanskem gostišču Portal.
»Rezervacije za praznovanje srbskega ali julijanskega novega leta v našem gostišču so pošle že pred dobrim mesecem,« je povedal lastnik in direktor Portala Momčilo Jorgačević. Dodal je: »Lahko se pohvalimo, da imamo praznovanje pravoslavnega novega leta uvedeno že od začetka našega delovanja, od leta 1996. In vse od začetka je to eno najbolj obiskanih in tudi razprodanih slavljenj pri nas. Gostje se menjajo, nekateri ostanejo zvesti in prihajajo vsako leto, drugi pridejo zaradi nepozabne zabave. Pomembno pa je, da se to noč gostišče spremeni v hram zabave, dobre volje in veselih ritmov. Med gosti je največ Srbov, ki živijo v Sloveniji, in Slovencev, letos pa so nas obiskali tudi iz Italije, Avstrije, Srbije, s Hrvaškega in iz Bosne. Letos sta ta večer rezervirali celo dve slovenski podjetji za druženje z zaposlenimi.«
Žar, srbska rakija in slovensko vino
Za praznovanje pravoslavnega novega leta so obiskovalci odšteli 60 evrov. Za ta denar so dobili: kot aperitiv rakijo ali penino, za predjed so postregli s tipično srbsko projo, malimi koruznimi hlebčki, subotiškim belim sirom in prženijo. Sledili sta dve večerji, v prvi so bili tradicionalni leskovški žar s špikano pleskavico, piščančjim bedrom in prebrancem ter obvezna šopska solata, pečena paprika in kislo zelje. Še pred polnočjo so gostitelji postregli z drugo večerjo, ki je vključevala karađorđev zrezek s pekarskim krompirjem in solato, sledila je torta, po polnoči pa so postregli še s sarmo.
V noči na nedeljo se je zbralo več kot 400 gostov, spekli so več kot 200 kilogramov mesa in pojedli okoli 80 kilogramov zelenjave, 50 kilogramov krompirja in 50 kilogramov prebranca. Za količino popite pijače nismo spraševali, je pa znano, da so pili srbsko žganje, kutinovec in hruškovec, lastnik pa še vedno prisega na slovensko vino, to pa ima z vseh štirih glavnih slovenskih vinorodnih območij.
Vodja kuhinje Slađana Jud je povedala, da so se priprave na večerno slavje začele že dan prej, v soboto so začeli delati v zgodnjih jutranjih urah v okrepljeni ekipi. »Priprave na večerno gostijo vzamejo ves dan, in sicer smo skupaj vsi zaposleni, iz obeh izmen. Dela nas okoli 30 zaposlenih in ta večer nam vedno predstavlja še poseben izziv. Vse mora biti sveže in okusno pripravljeno, pripravljamo srbske specialitete, a meso je strogo slovensko. Največ časa nam vzame priprava posebnega karađorđevega zrezka, narejen je iz najboljše teletine, piščančje šunke, sira in kajmaka ter dvakrat paniran.«
»Igrati v Ljubljani je fenomenalno«
Goste je zabavala skupina iz južne Srbije, iz Leskovca, Južnjaci, za vrhunec večera pa so nekaj po enajsti zvečer poskrbeli legendarni romski trubači, orkester Bojana Ristića, ki je bil tudi minulo leto razglašen za najboljši orkester na najslavnejšem in najbolj razvpitem festivalu trubačev na svetu, na Dragačevskem zboru v Guči. Ni bilo gosta, ki bi ostal ravnodušen ob njihovih ritmih, vstala je vsa dvorana in sledila skupini od mize do mize. Seveda je bila tradicionalno vključena tudi obvezna napitnina, ki se trubaču nalepi na čelo ali vrže v trubo.
»V Ljubljani igramo prvič in je naravnost fenomenalno. Ljudje so čudoviti, pripravljeni na zabavo in željni hitrih ritmov. Začutili smo pridih nekdanje Jugoslavije. Igramo pop, rock, zimzelene in narodno glasbo. Tukaj smo prvič in zagotovo ne zadnjič,« je povedal Milan, pevec skupine Južnjaci, ki je zapustil prizorišče nastopa, ko se je zunaj že danilo.
