Ker je bila prenova pri 308 »nežna«, nas je v njem pričakalo znano kakovostno delovno okolje, s tako »prečiščeno« armaturno ploščo, da je videti že kar preveč pusta, sredinskim zaslonom na dotik, prek katerega upravljate domala vse, in majhnim volanskim obročem, zaradi katerega so merilniki nameščeni nad njim. Tako eno kot drugo zahteva privajanje in vam je bodisi všeč bodisi ni. Kar zadeva volanski obroč, lahko potrdimo, da nam je všeč, da omogoča lahko upravljanje in da nismo imeli težav s pogledom na merilnike, ki se pri določenih voznikih rade pojavijo. No, prav tako pa lahko potrdimo, da je upravljanje prek zaslona na dotik, ki ni najbolj odziven, zamudno, ne najbolj tekoče in med vožnjo (pre)večkrat odvrne pozornost. Pri i30 je vse drugače, bolj klasično, nemara tudi »hladnejše«, a bistveno priročnejše, lažje in hitrejše za uporabo. Več je v tem primeru resnično več in ločeno upravljanje prezračevanja ter nekaj fizičnih gumbov naredi velikansko razliko. Za nameček pa je bilo tudi tisto, kar smo pri Hyundaiju upravljali prek zaslona na dotik, hitrejše in lažje, ker je bil bolje odziven, z boljšo ločljivostjo pa se je izkazala tudi njegova kamera za pomoč pri vzvratni vožnji. In še nekaj – kljub temu da je bilo pri peugeotu ogromno »praznega«, neizkoriščenega prostora, je imel v sredini armaturne plošče le manjšo odlagalno »luknjico«, i30 pa se je na istem mestu pohvalil z dokaj spodobnim predalom.
Bistvena stvar pri karavanih je kakopak prtljažnik in tu se oba odrežeta – odlično. Že če povemo, da je prva cifra v številkah, ki opišeta njuno prostornino, pri obeh 6, smo povedali dovolj. 602 litra tako pogoltne zadek pri i30, še 8 več pri peugeotu. Kaj več bi si pri 4,58 metra dolgih avtomobilih, kolikor merita oba, že težko želeli, zato bosta zadovoljila potrebe večine družin. Te bodo zadovoljne tudi s prostorom na zadnji klopi, malo manj pa to velja za višjerasle odrasle. A vseeno ga ni premalo, pri čemer ga je kljub krajši medosni razdalji (2,65:2,73 metra) malce več v i30.
Pri vožnji obeh nismo imeli pripomb, nas je pa bolj prepričal korejec. Pa ne da bi se poznalo njegovih 16 konjskih moči več (136:120 oziroma 100:88 kW) v obeh 1,6-litrskih dizelskih motorjih; 308 je bil pri pospeških celo bolj odziven, saj je do stotice potreboval dve desetinki manj (10,7:10,9 sekunde). Bolj je šlo za kombinacijo drugega: malce udobnejših sedežev, malenkost boljšega blaženja na različnih podlagah, malo bolj odzivnega volanskega mehanizma, kanček boljše zvočne izoliranosti potniške kabine, že omenjenega vsega povezanega z voznikovim delovnim okoljem… In pod črto se te malenkosti seštejejo v boljšo vozno izkušnjo. Je pa res, da moramo francozu v velik plus šteti varčnost, saj nam je s 6-stopenjskim ročnim menjalnikom na 100 kilometrov porabil več kot pol litra goriva manj od tekmeca s 7-stopenjskim samodejnim (5,9:6,5).
In smo pri ceni. Pri tem takoj zapišimo, da naj vas zapisani v tabeli ne zavedeta. Razlika je z najvišjima stopnjama opreme namreč pri 27.390 evrih za i30 in 21.291 za 308 res ogromna, a je hyundaiju za ustrezno primerjavo treba odšteti 1500 evrov, kolikor stane samodejni menjalnik, in 2000 evrov, kolikor znaša popust. No, tega, kar konkretnega, ob Peugeotovem financiranju sicer ponujajo tudi za 308, a je treba dodati, da je sicer ob zares dobrih opremah, ki jima ne manjka nič bistvenega, i30 v primerjavi s tekmecem ponudil še več. Denimo tudi izbiro različnih voznih programov, že serijsko pa je imel pri tej opremi tudi kar nekaj reči, ki so bile pri tekmecu plačljive ali pa jih ta ni imel (kamera, električno nastavljiv sedež, navigacijski sistem…) in hitro nanesejo kakšna dva evrska tisočaka. S čimer sta pri cenah že zelo blizu drug drugemu. Več pa v sklepu.
