Švedska raziskava je pokazala, da je pri bolnikih z demenco in atrijsko fibrilacijo, ki prejemajo zdravilo proti strjevanju krvi varfarin, manjše tveganje ishemične možganske kapi, manjša smrtnost, poleg tega pri njih tveganje možganske krvavitve ni nič višje, so sporočili iz UKC Ljubljana ter dodali, da je pri raziskavi sodelovala slovenska zdravnica Ana Šubic.
Atrijska fibrilacija je najpogostejša motnja srčnega ritma pri odraslih in je vzrok za približno 20 odstotkov ishemičnih možganskih kapi. Za preprečevanje tovrstnih kapi pri bolnikih z atrijsko fibrilacijo se uporablja antikoagulantno zdravljenje. To zdravljenje z zdravili proti strjevanju krvi je za preprečevanje možganske kapi redkeje predpisano pri bolnikih z demenco, kljub temu da trenutne smernice demence posebej ne navajajo kot izključitveno merilo.
»Zdravljenje atrijske fibrilacije pri starejših bolnikih z demenco je kontroverzna tema. Višja starost je dejavnik tveganja ishemične možganske kapi, po drugi strani pa je višja starost tudi dejavnik tveganja krvavitev,« je povedala specializantka nevrologije Ana Šubic, ki je skupaj s soavtorji izvedla raziskavo na Inštitutu Karolinska v Stockholmu na Švedskem. Bolniki z demenco imajo namreč po njenih besedah spremembe v možganovini, ki bi jih ob takšnem zdravljenju lahko bolj ogrožala znotrajmožganska krvavitev.
Raziskava je temeljila na podatkih o bolnikih iz švedskega nacionalnega registra za demenco iz obdobja od leta 2007 do 2014. Od vseh bolnikov, ki so bili v tem času vpisani v register, jih je več kot 8000 imelo znano atrijsko fibrilacijo. Od teh je četrtina prejemala zdravljenje z varfarinom, več kot tretjina je prejemala aspirin ali drugo antiagregacijsko zdravljenje, tretjina pa ni prejemala zdravljenja, ki preprečuje strjevanje krvi.
V študiji, ki je bila objavljena v strokovni reviji Journal of Alzheimer's Disease, so pokazali, da zdravljenje z varfarinom v primerjavi z bolniki, ki niso prejemali antikoagulantov, ni bilo povezano s povečanim tveganjem znotrajmožganske krvavitve ali krvavitve na splošno. V primerjavi z bolniki z antiagregacijsko terapijo prav tako ni bilo povečanega tveganja znotrajmožganske krvavitve, je bilo pa zdravljenje z varfarinom povezano z blago povečanim tveganjem krvavitve na splošno.
»Rezultati te raziskave kažejo, da so bili bolniki, ki so prejemali zdravljenje z varfarinom, dobro izbrani in podpirajo uporabo antikoagulantnega zdravljenja pri določenih bolnikih z demenco,« je povedala Sara Garcia - Ptacek, specialistka nevrologije in postdoktorska študentka na Inštitutu Karolinska.
»Gre za rezultate, pridobljene pri zelo velikem številu bolnikov z demenco, ki so bili sistematično zbrani z uporabo registrov, kar ugotovitvam daje dodatno vrednost. Poudariti pa je treba tudi, da je demenca s svojimi značilnostmi in napredujočo naravo stanje, pri katerem je odločitev za izbiro zdravljenja še veliko bolj individualno prilagojena kot pri običajni klinični praksi,« je dejala asist. Milica Gregorič Kramberger, specialistka nevrologije in vodja centra za kognitivne motnje Nevrološke klinike na UKC Ljubljana. lo, sta
