Kar polovici starejših udeležencev, ki so so menili, da so zdravi, so na testih spominskih in miselnih sposobnosti v sklopu raziskovalnega projekta zgodnjega odkrivanja demence Adam izmerili nižje ocene kognitivnih sposobnosti od mejnih norm za zdravo populacijo. To še ne pomeni nujno, da imajo demenco, v določenih primerih pa bi bila verjetno primerna nadaljnja medicinska obravnava, meni vodilni slovenski strokovnjak s tega področja prof. dr. Zvezdan Pirtošek s kliničnega oddelka za bolezni živčevja Nevrološke klinike UKC v Ljubljani, ki ne skriva, da ga je podatek presenetil. A dopušča možnost, da je raziskava zgodnjega odkrivanja demence pritegnila predvsem ljudi, ki imajo družinsko nagnjenost k demenci, in ljudi, ki morda že čutijo, da njihove miselne sposobnosti pešajo. Zato podatkov ne gre nujno posploševati in kar tako prenašati na širšo populacijo, opozarja.
18.000 minut EEG-podatkov
Kljub temu Pirtošek meni, da bo raziskava zgodnjega odkrivanja demence v okviru projekta Adam, ki je od maja do julija zajela v šestih slovenskih regijah 457 prebivalcev nad 60 let, zvečine žensk, pomembno dopolnila informacijo o epidemiološki sliki demence v Sloveniji ta trenutek.
»Samo v Sloveniji število obolelih ocenjujemo na več kot 32.000, za njih pa skrbi kar 100.000 svojcev, zdravstvenih in socialnih delavcev ter drugih. Epidemiološke ocene kažejo, da se bo število dementnih bolnikov v prihodnjih 25 letih več kot podvojilo,« je opozoril Pirtošek. To bo izjemno veliko breme za družbo, ki na epidemijo ni dovolj pripravljena. Ker se soočamo tudi z velikimi težavami učinkovitega diagnosticiranja, je bila znanstvenoraziskovalna ambicija projekta Adam poleg ozaveščanja in izvajanja presejalnih testov spominskih in miselnih sposobnosti tudi omogočiti razvoj novih, cenovno dostopnih in neinvazivnih metod za diagnostiko demence s pomočjo EEG-tehnologije. »Raziskovalni rezultati so izjemni tudi v svetovnem merilu,« je sklenil Pirtošek.
»Projekt Adam je omogočil zbiranje ogromne količine nevropsiholoških in nevroznanstvenih podatkov. Posneli smo za več kot 18.000 minut EEG-podatkov pri 457 udeležencih, in to v zgolj dveh mesecih in pol. Ti podatki bodo zdaj na voljo širši raziskovalni srenji in jim bodo pomagali tako pri bazičnih raziskavah kot tudi razvoju novih diagnostičnih metod,« je povedal raziskovalni sodelavec katedre za nevrologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani Jurij Dreo. Dodal je, da je pri preventivi alzheimerjeve demence ključen izziv prav njeno odkrivanje, zato je objava izsledkov projekta pomembna za vse bolnike, njihove svojce, strokovno javnost in splošne zdravnike, ki se vsakodnevno soočajo z bolniki in obravnavajo dinamiko te bolezni.
Povratne informacije po pošti
»Vsak od 457 prostovoljcev je izpolnil različne teste (MoCA, vprašalniki, intervjuji, EEG-meritve itd.), ki so ocenjevali spominske in miselne sposobnosti ter drugo delovanje njihovih možganov. Vsi vključeni prostovoljci bodo do konca meseca dobili po pošti povratno informacijo in rezultate testov. Poleg poročila bodo dobili tudi uporabno brošuro z informacijami o demenci, v kateri najdejo ključne kontaktne podatke, opis prvih znakov demence ter kaj lahko sami postorijo preventivno,« je povedal pobudnik projekta mag. Manuel Kuran iz podjetja BLCKB, družbe za aplikativno nevroznanost. Dodal je, da je bilo sodelovanje v projektu Adam brezplačno, zato pa se morajo zahvaliti požrtvovalni ekipi študentov kognitivne znanosti in psihologije ter partnerjem in podpornikom projekta.
Anja Šonc iz Zveze društev upokojencev Slovenije, ki je pomagala pri logistiki projekta, je poudarila, da niso pričakovali tako velikega zanimanja za brezplačno testiranje, ki je desetkratno preseglo možnosti vključitve. Zato so ves čas projekta še naprej zbirali zainteresirane kontakte za ponovno brezplačno testiranje in zbrali kontakte več kot 4000 novih prostovoljcev, ki so pripravljeni sodelovati v morebitnem nadaljevanju projekta Adam.
