Ugotovila je, da je kraljica Viktorija v mladosti oboževala kari in kokainske žvečilke, da Karel II. na svojem dekadentnem in razuzdanem dvoru nikoli ni dopustil, da bi kaj pokvarilo njegovo zabavo, Jurij III., ki se ga drži sloves kmetovalca, je imel v resnici briljanten znanstveni um, razkošna in navzven sijajna versajska palača sončnega kralja Ludvika XIV. v Parizu je bila v resnici umazana in smrdeča, pri Henriku VIII., zloglasnem britanskem kralju s šestimi ženami, pa je med drugim raziskovala straniščne navade.
Odkritja iz »zakulisja« so veliko bolj zanimiva in pikantna od suhoparnih zapisov v zgodovinskih knjigah. Se strinjate?Se. Gledalcem sem želela prikazati ravno tiste »prave« osebe, ki so se skrivale za javnimi podobami vladarjev. Razlike med javno in zasebno persono so namreč izjemno dramatične. Henrik VIII. je na primer znan kot oster, samozavesten kralj, že skorajda tiran, zapisi iz njegovega zasebnega življenja pa ga opisujejo kot sramežljivega in plašnega moškega. Ugotovila sem še, da so vladarji, življenje katerih sem raziskovala, res radi uživali. Zdi se, da so imeli tisti, ki so v javnosti veljali kot najbolj strogi in dostojanstveni, najbolj razuzdano zasebno življenje.
Vas je katera od odkritih skrivnosti še posebno presenetila?Če bi že morala izbirati med številnimi, na katere sem naletela, bi izbrala odvisnost od kokaina kraljice Viktorije, ljubezen do visokih pet sončnega kralja Ludvika XIV. in zloglasni stol za spolnost Edvarda VII. Britanskega, sina kraljice Viktorije.
Bi torej lahko govorili o zgodovinskem konceptu »seksa, drog in rokenrola«, saj je bilo na gradovih veliko (spolnih) škandalov, alkohola in zabav?Karel II. je bil na tem področju najbolj zanimiv. Na prestol se je povzpel po turbulentnih časih angleške državljanske vojne in revolucije, a je bil eden najbolj samozavestnih in dekadentnih vladarjev v zgodovini. V času njegove vladavine je bilo največ spolnih škandalov, v večino katerih je bil vpleten on sam, posledično pa so se po kraljevini bliskovito širile različne spolne bolezni. Raziskovala sem še, kakšna zdravila so uporabljali in s čim so zakrivali simptome teh bolezni – najbolj nenavadna je zagotovo razvpita »sramna lasulja«.
Henrik VIII. je zagotovo eden najbolj poznanih in zanimivih britanskih kraljev. A čeprav je bil serijski morilec, smo še vedno povsem obsedeni z njim – je to zaradi tega ali temu navkljub?Verjetno gre za oboje. Po eni strani je bil veličasten kralj, po drugi pa je bil eden najbolj krvoločnih in brutalnih vladarjev v zgodovini. Zelo hitro je tudi menjal razpoloženje, tako da nihče (vključno s šestimi ženami) nikoli ni vedel, na katerega od Henrikov bo naletel.
Če bi imeli možnost potovati v preteklost na enega od gradov, ki ste jih raziskovali v seriji, katerega bi izbrali?Najraje bi se odpravila ravno v svet Henrika VIII., kjer bi izkusila vse razkošje, zabavo in hrano tistega časa. Seveda bi z veseljem spoznala tudi njega. A bi z veseljem nato pobegnila nazaj v sedanjost.
Danes lahko kralje in kraljice, prince, predsednike in premierje spremljamo po spletnih družbenih omrežjih. Vsaj pri nekaterih se zdi, da delijo preveč informacij. V preteklosti je bilo kaj takšnega nemogoče, pa tudi nepredstavljivo. Je bilo to zaradi tega, ker so bili za svoje podanike božanstva?Pravzaprav se mi zdi, da so bili v preteklosti člani kraljevih družin bolj dostopni kot kronane glave danes. Čeprav živimo v dobi množične komunikacije, vemo o zasebnem življenju modernih kraljev zelo malo, v preteklosti pa so kralji in kraljice svojo zasebno življenje živeli na veliko bolj javnem odru. Henrik VIII. je imel na primer spremstvo celo, ko je šel na stranišče, na poročno noč pa je prvo združitev mladoporočencev spremljala cela skupina prič.
Britanci imate prav posebno vez s kraljevo družino, a je ta zadnja leta izjemno zanimiva tudi za druge (evropske) narode. Odličen primer tega je nedavna medijska histerija ob zaroki princa Harryja. Kaj nas tako navdušuje pri njih?Del razloga je zagotovo, da so najdlje vladajoča kraljevina v zgodovini, pa tudi, da so še danes trdno na prestolu.
Zadnja leta smo si lahko ogledali veliko nanizank na temo (britanske) zgodovine – na primer Viktorijo in Tudorje. Kot strokovnjakinja nam lahko poveste, ali so dejansko dobre in ali povečini prikazujejo resnično dogajanje.Izjemno zadovoljna sem, da obstaja toliko zgodovinskih serij, ogromno jih je zelo kakovostnih, pri čemer bi izpostavila ravno Viktorijo in pa eno mojih najljubših, Volčji dvorec (Wolf Hall). Še na veliko takšnih!
