Minister za infrastrukturo Peter Gašperšič se je včeraj sestal s predstavniki Aerodroma Maribor v želji, da mu predstavijo vse okoliščine odmevnega pisma o nameri, ki je bilo konec lanskega novembra podpisano v Budimpešti. Kaj natančno je minister izvedel na sestanku, ni znano, iz besed državnega sekretarja Jureta Lebna pa je bilo možno razbrati, da Marko Gros in Meng Lingkun, ki sta bila v mariborski delegaciji, nista bila najbolj prepričljiva.
Na ministrstvu niso videli podpisanega dokumenta
Zastopnika Aerodroma Maribor na sestanek nista prinesla kopije podpisanega sporazuma, ki ga je SHS Aviation, lastnica Aerodroma Maribor, podpisala z enim največjih gradbenih podjetij na svetu China State Construction Engineering Corporation. Na ministrstvu imajo na voljo samo nepodpisano različico osnutka, ki so jim jo posredovali iz kabineta mariborskega župana Andreja Fištravca.
Zato na ministrstvu ne vedo, ali je bil v tej obliki tudi podpisan, ali so bile vmes narejene kakšne dopolnitve. »Pojasnili smo jim, da so v sporazumu dveh zasebnih podjetij navedena vlaganja v zemljišča in infrastrukturo, ki niso v njihovi lasti,« je poudaril Leben. Pismo o nameri je zato zgolj »mrtva črka na papirju«, je ocenil državni sekretar. Podpisnici pisma sta namreč popolnoma zanemarili, da se dogovarjata o vlaganjih v javno infrastrukturo na Letališču Edvarda Rusjana Maribor in da sta pri tem zavezani k javnemu naročanju. »Edina možnost, da bi lahko kdor koli izvajal kakršna koli dela na letališki javni infrastrukturi, je, če bi se naredil javni razpis in bi bila podeljena koncesija,« je izpostavil.
Gašperšič in Leben sta na sestanku še okrcala predstavnike letališča, ker pred podpisom pisma o nameri nihče o tem ni obvestil države, ki je lastnica javne letališke infrastrukture. Predstavnikom Aerodroma Maribor so še naročili, naj sporazum pregledajo in ga po potrebi dopolnijo na način, da bo omogočil vlaganja v zasebno infrastrukturo. »Kar se tiče javne infrastrukture, smo se dogovorili, da se bomo v kratkem sestali z lastniki Aerodroma Maribor, da izvemo, kakšni so njihovi nameni,« je dodal. Na ta način bodo po Lebnovih besedah tudi znali ugotoviti, na kakšen način lahko njim ali kateremu drugemu subjektu z javnim naročilom omogočijo vlaganja.
Pravljične naložbe v prazno letališče
Kot je znano, je Fištravec novembra lani ponosno sporočil javnosti, da so lastniki Aerodroma Maribor na Madžarskem podpisali 660-milijonsko pogodbo o razširitvi letaliških, logističnih in turističnih zmogljivosti na mariborskem letališču. Pogodba naj bi med drugim predvidevala prenovo in podaljšanje steze na letališču. Kmalu zatem se je izkazalo, da ne gre za pogodbo, temveč zgolj za pismo o nameri oziroma tako imenovani memorandum o soglasju, ki je po prepričanju mariborskega županstva prav tako »precej zavezujoč dokument«.
»Znesek 660 milijonov evrov je neznanski in nima smisla,« je to novico tedaj komentiral Alen Šćuric, kolumnist letalskega portala Tango Six. »To je dvakrat več, kot so investirali v Budimpešti in v Zagrebu, to je več, kot je bilo skupno vloženo v vsa letališča na območju nekdanje Jugoslavije! Napovedana naložba je povsem neracionalna, potencialnemu vlagatelju se ne bi povrnila nikoli.«
