Po dveh slabših letih z vidika prometne varnosti je bila varnostna slika slovenskih cest lani ugodnejša. 106 mrtvih pomeni skoraj 20 odstotkov manj smrtnih žrtev kot leto pred tem (130), za odtenek pa se je v primerjavi z letom 2016 znižalo tudi število hudo poškodovanih. Teh je bilo lani 831, predlani 850, leta 2013 pa sicer še precej manj (708). Po besedah policista Ivana Kapuna se lahko skupno število smrtnih žrtev za lansko leto še nekoliko zniža, saj za nekaj primerov policisti še čakajo na poročila obdukcij pokojnih, pri katerih je bil vzrok za smrt za volanom morda zdravstveni zaplet.
Ministrstvo se strinja z agencijo
»Napredek pripisujem dobremu sodelovanju vseh, ki delujejo na področju prometne varnosti v Sloveniji, predvsem pa sodelovanju z nevladnimi organizacijami in lokalnimi sveti za preventivo in vzgojo,« je včeraj ugodno prometnovarnostno sliko lanskega leta komentiral direktor agencije za varnost prometa Igor Velov, ki za letošnje leto napoveduje še več preventivnega delovanja na osnovnih in srednjih šolah ter v lokalnem okolju.
Ena izmed prioritet agencije ostaja tudi problematika uporabe mobilnih telefonov med vožnjo. Po mnenju Velova bi morala uporaba telefonov postati hujši prekršek, kar pomeni, da bi bila kazen zanjo najmanj 250 evrov in tri kazenske točke. Danes je kazen za uporabo telefona med vožnjo 120 evrov. Velov je včeraj dejal, da se že pripravlja zaostritev zakonodaje, kar smo preverili tudi na ministrstvu za infrastrukturo. »Omenjeni predlog smo na ministrstvu prejeli in je za nas strokovno sprejemljiv, vendar je osnutek sprememb zakona v tako zgodnji fazi, da več informacij ne moremo posredovati,« so nam pojasnili na ministrstvu. Po neuradnih informacijah naj bi se z agencijo strinjali tudi glede omenjene višine kazni.
Med mrtvimi polovica najbolj ranljivih
Največ smrtnih prometnih nesreč so lani povzročili vozniki avtomobilov (67), motoristi (21) in šoferji tovornjakov (9), med žrtvami pa je skoraj polovica (50) ranljivih prometnih udeležencev, med katere štejemo motoriste in mopediste, kolesarje in pešce.
Vodja sektorja prometne policije na generalni policijski upravi Ivan Kapun je pojasnil, da je bila previsoka hitrost vzrok za 45 tragedij, drugi najpogostejši vzrok pa je nepravilna stran vožnje (navadno, ko voznika zanese na nasprotni pas), ki je povezana s 33 smrtmi. Še vedno predstavlja veliko težavo tudi alkohol, ki je bil prisoten pri 30 tragedijah, povprečna alkoholiziranost pijanih voznikov pa je okoli 1,44 promila.
»Policija bo v letos namenila posebno pozornost povečanju nadzora ter poenostavitvi prekrškovnega postopka, saj ta danes predstavlja težavo pri izvajanju učinkovitega nadzora hitrosti na cestah,« je ob predstavitvi lanske statistike dejal Kapun, ki je napovedal tudi obširnejše zapisnike prometnih nesreč. Ti bodo policistom sicer vzeli več časa, vendar pa jih bo nato mogoče precej bolje statistično obdelati in analizirati, kar je pogoj za učinkovito ukrepanje v smeri zagotavljanja boljše varnosti.
35 odstotkov ponesrečenih voznikov nepripetih
Izboljšanje prometne varnosti pozdravljajo tudi v AMZS, kjer pa hkrati opozarjajo, da neuporaba varnostnega pasu in čelade še vedno predstavlja velik varnostni problem: »Kar 35 odstotkov voznikov, ki so lani izgubili življenje v prometnih nesrečah, ni uporabilo varnostnega pasu, med potniki v vozilih pa je delež takih, ki niso uporabili varnostnega pasu, še večji – kar 40 odstotkov. Skrb zbujajoč je tudi podatek, da je le desetina med umrlimi kolesarji uporabljala zaščitno čelado,« pravi vodja področja varna mobilnost Jure Kostanjšek in za tekoče leto prav tako napoveduje več različnih preventivnih projektov.
