Najmanjše evropsko glavno mesto ima le okoli 7000 prebivalcev, sila pestro zgodovino in je zlasti po zaslugi svoje historične arhitekture, naj gre za številne cerkve in palače ali pa za utrdbe in dobro ohranjeno mestno obzidje, privlačno tako za številne turiste kot tudi za globalno kulturno industrijo – staro mestno jedro Valette denimo hollywoodski studii pogosto uporabijo kot kuliso za snemanje filmov. Od leta 1980 je celotno mesto vpisano tudi na Unescov seznam kulturne dediščine, ko pa je bilo pred dobrimi petimi leti izbrano za letošnjo evropsko kulturno prestolnico, so mestne oblasti to videle kot odlično priložnost, da svetu pokažejo njegovo lepoto in mu vdahnejo novo življenje.
Prenovljena Valetta
»Zagotovili smo največjo naložbo v zgodovini neodvisne Malte, da prenovimo mesto,« je povedal vodja projekta Valletta 2018 Jason Micallef. Za obnovo so namenili več kot 50 milijonov evrov, v kratkem naj bi se odprl tudi novo zgrajeni umetnostni muzej, precejšnjo vsoto so namenili tudi produkciji vsebin letošnje prireditve. »Naš program bo zabaval, vendar tudi izzival, predvsem pa navdihoval,« trdi Micallef. Odprtje EPK bo trajalo ves prihodnji teden, torej od 14. do 21. januarja; sestavljali ga bodo različni koncerti, nastopi uličnih umetnikov, performansi in drugi sorodni dogodki, s katerimi bodo oživili mestne ulice. Glavnina dogajanja bo na štirih osrednjih trgih v mestu, tudi ob Tritonovem vodnjaku, kjer bo nastopila znamenita katalonska skupina La Fura dels Baus.
V projektu Valletta 2018 bo sodelovalo okoli 1000 lokalnih in mednarodnih umetnikov, program pa se bo iz mesta širil še na druga prizorišča po otoku. Med njegovimi vrhunci naj bi bila tudi razstava malteških umetnikov Inspired in China, ki bo od 19. januarja do srede avgusta na ogled na različnih lokacijah po Malti, v začetku poletja bo na področju vizualne umetnosti sledil še veliki mednarodni festival umetnosti, ki bo ponudil pestro paleto razstav in drugih dogodkov, Malteški filharmonični orkester bo pripravil predstavo Rockquiem, rokovsko verzijo Mozartovega Rekviema, Gledališče Manoel pa bo na oder postavilo Mozartovo opero Don Giovanni. Ljubitelje literature bo avgusta na Malto vabil tudi festival sredozemske literature.
Izzivi sodobnosti
Frizijsko mesto Leeuwarden, ki ima približno 100.000 prebivalcev, med drugim pa je znano tudi kot rojstni kraj grafika Mauritsa Cornelisa Escherja ter slovite vohunke Mate Hari, bo letos z več kot 60 projekti v kulturno prizorišče poleg samega mesta spremenilo celotno pokrajino, v programu pa bodo sodelovali številni domačini. Organizatorji evropske prestolnice kulture želijo namreč med drugim pokazati, kako se podeželske regije spoprijemajo s sodobnimi težavami, kot so revščina ali pa staranje prebivalstva, klimatske spremembe in izumiranje podeželja. »Postati hočemo laboratorij Evrope, v katerem bodo Frizijci pokazali, kako je mogoče oblikovati prihodnost na ustvarjalen in pogumen način,« pravi eden od organizatorjev Jelle Burggraaff. »Evropi lahko veliko ponudimo.«
Program evropske prestolnice kulture, ki bo potekala pod geslom Odprta skupnost, se bo tam začel 27. januarja. Lokalnemu prebivalstvu se bo skozi leto pridružilo še približno 300 umetnikov z vseh koncev sveta, njihov oder pa ne bo le historični Leeuwarden s svojimi slikovitimi kanali, uličicami in hišami, ampak celotna ravnina Frizije, vključno z obalnim predelom. Ravno obmorska pokrajina bo denimo prizorišče projekta Sense of Place, ki bo združil približno 50 umetniških del; ta bodo po besedah umetniškega vodje, gledališkega ustvarjalca Joopa Mulderja, znova vzpostavila povezavo med morjem in ljudmi, ki je bila prekinjena z gradnjo nasipov. Nekateri umetniki bodo svoja dela postavili celo v vodo; nekatera od njih bodo ostala tam, druga bodo sčasoma izginila, saj jih bo razžrlo morje. Tematika vode bo zaznamovala še en projekt: enajst znanih kiparjev je namreč v sklopu EPK za vsako od tamkajšnjih mest zasnovalo po en vodnjak. V Leeuwardnu je tako Španec Jaume Plensa oblikoval dva metra visoki glavi, ki ju obdaja prstan meglice, in delo naslovil Sanje o prihodnosti. V Muzeju Frizije pa je že od oktobra na ogled razstava, posvečena Mata Hari, na kateri obiskovalci s pomočjo njenih osebnih predmetov – fotografij, albumov s časopisnimi izrezki, pisem in vojaških dokumentov – spoznajo Margaretho Zelle, kot je bilo njeno pravo ime. gb, nr
