»Ne vem, kako sta Hrvaška in Slovenija postali članici Združenih narodov, če nimamo mednarodno priznanih meja,« je Pejčinović Burićeva odgovorila na vprašanje novinarja v nocojšnji oddaji Tema dneva, naj komentira Erjavčevo izjavo, da meja med državama ni bila določena leta 1991.
Hrvaška zunanja ministrica je dejala, da so bile leta 1991 meje nekdanjih jugoslovanskih republik mednarodno priznane v smislu mednarodnopravnega načela uti possidetis.
»Meja je tam, kjer je bila tudi doslej«
»Hrvaška in Slovenija sta 25. junija 1991 kvečjemu vsaka s svoje strani z dodatnimi odločitvami potrdili, da gre za mednarodno mejo med državama. Ta meja obstaja, obe državi z njo živita že 25 let,« je vztrajala. Kot je dodala, sta s takšno meddržavno mejo Hrvaška in Slovenija tudi postali članici ZN in EU, Slovenija pa je celo vstopila v schengensko območje.
»O tej meji še zmeraj govorimo, saj ni mogoče enostransko ničesar implementirati. Na tem utemeljujemo naše stališče, da je meja tam, kjer je bila tudi doslej,« je povedala.
Ministrica se je sicer izognila neposrednemu odgovoru na novinarsko vprašanje, ali današnji poziv Evropske komisije Sloveniji in Hrvaški k dialogu o implementaciji arbitražne sodbe pomeni, da v Bruslju bolj podpirajo slovenska stališča v sporu.
Erjavec: Ministrica zavaja
»Ministrica Pejčinović Burić zavaja hrvaško javnost in govori neresnico, ko pravi, da je bila meja med Slovenijo in Hrvaško potrjena leta 1991. Ravno zato, ker meja ni bila nikdar potrjena, se je želelo najti rešitev za določitev meje najprej s sporazumom Drnovšek-Račan in kasneje z arbitražnim sporazumom,« je poudaril slovenski zunanji minister.
Opozoril je še na pismo tedanjega predsednika hrvaške vlade Nikice Valentića iz 18. maja 1994 tedanjemu slovenskemu premierju Janezu Drnovšku, da je mejni prehod Sečovlje le začasen in da ga bo hrvaška stran premaknila, ko bo določena meja.
