Rom Ljubo Novak, ki Slovenijo v Strasbourgu toži zaradi omejevanja dostopa do pitne vode, je bil na sodišču v Novem mestu obsojen, ker je svojo barako postavil na zemljišču Kmetijske zadruge Krka. Sodišče mu je izreklo pogojno kazen dveh mesecev zapora zaradi »protipravnega zavzema tujega zemljišča z namenom gradnje«. V zapor mu ne bo treba, če v naslednjih dveh letih na istem zemljišču ne bo postavil še ene barake.
Novak je napovedal, da se bo na sodbo pritožil. Zatrjuje, da možnosti za bivanje drugje ni imel. Barako je postavil v svojem romskem naselju v Dobruški vasi v občini Škocjan, kamor je oblast Rome naselila že v času Jugoslavije. Šele kasneje, z osamosvojitvijo in privatizacijo, je to zemljišče prešlo v last kmetijske zadruge. Novak pa se je pred kratkim – zaradi nevzdržnih razmer – s številno družino iz naselja celo odselil in si drugo barako zgradil v sosednjem gozdu.
Kovač: Proces je absurden
Proces proti Novaku je del širšega kazenskega postopka proti devetim romskim družinam iz naselja v Dobruški vasi. Poročali smo že, da je bilo več Romov že obsojenih, nekaj pa jih še čaka na obsodbo.
»Ta sodni proces je absurden,« opozarja Blaž Kovač iz Amnesty International Slovenije. »Celo tožilstvo samo je priznalo, da so bili Romi v gradnjo prisiljeni, saj so potrebovali trdna bivališča, da bi bili varni pred glodalci (podganami in mišmi, op. p.). Na to območje je v času družbene lastnine Rome naselila občinska oblast, kasneje pa je občina Romom celo petnajst let obljubljala, da bo naselje legalizirala. Poleg tega pa bi moralo kaznivo dejanje v šestih letih že zastarati, saj je Novak barako in hlev postavil že pred letom 2000.« Kovač je napovedal, da se bo pred višjim sodiščem v Ljubljani pokazalo, da »kazenski pregon Romov ne bo rešil vprašanja nelegalnosti romskega naselja«.
Naselje v Dobruški vasi je eno najbolj zapostavljenih romskih naselij v Sloveniji (družine z majhnimi otroki tam živijo brez vode in elektrike), v njem pa se je zgostilo nekaj najpomembnejših pravnih vprašanj romske manjšine. Poleg omenjene tožbe na sodišču v Strasbourgu je o enem od objektov jeseni odločalo ustavno sodišče in razsodilo, da inšpekcija zanj ne sme odrediti rušenja, četudi je črna gradnja. Rušenje edinega družinskega doma (ne le v romskih naseljih) mora namreč vselej najprej pretehtati sodišče, so odločili ustavni sodniki in tako pred takojšnjim rušenjem obvarovali vrsto črnih gradenj, ki so nastale zaradi (morebitne) socialne stiske. Poleg tega je naselje v Dobruški vasi znano tudi po fiasku vlade Mira Cerarja, ki je pred letom dni tam namestila vodne cisterne, v katerih pa je voda ob prvem mrazu zmrznila.
Pipi nadomestili zmrznjene cisterne
Ta težava je sicer, kot kaže, zdaj delno rešena, saj so pretekli teden v naselju postavili dva bivalna zabojnika, v katerih sta nameščeni vodovodni pipi. »Zdaj je malo bolje, saj nam po vodo ni treba hoditi drugam,« je za Dnevnik povedal Rom Mitja Novak. Pipi sta v zabojnikih tudi varni pred vremenom in pred nepoklicanimi osebami. »Še vedno pa čakamo na dokončno rešitev, da bomo lahko vodo napeljali v svoje hiše.« Predsednik Sveta romske skupnosti Jožek Horvat - Muc je pojasnil, da so vodno napeljavo uredili z denarjem, ki je bil sicer namenjen polnjenju vodnih cistern, obe pipi pa so priključili na že obstoječo vodovodno cev, ki poteka mimo naselja. Romi bodo za porabljeno vodo prejeli skupni račun, plačevali naj bi ga po vnaprej dogovorjenih deležih.
Ta rešitev pa, kot kaže, ne bo vplivala na proces, ki poteka pred evropskim sodiščem za človekove pravice v Strasbourgu. Tam je namreč Ljubo Novak tožbo zoper Slovenijo vložil že leta 2015, medtem pa se je bil zaradi zdravstvene in osebne ogroženosti – in ker njega ter njegovih otrok državna in občinska oblast nista zaščitili – prisiljen izseliti iz naselja. Zdaj živi v gozdu, elektrike in vode pa še vedno nima.
