»Nova zakonodaja prinaša spremembe prav na področjih, ki so ključna za romsko skupnost, to je poleg urejanja posebnih pravic Romov tudi njihova participacija pri javni politiki in prostorska ureditev naselij,« je po včerajšnji razpravi v Novem mestu o predlogu spremembe zakona o romski skupnosti dejal Darko Rudaš, predsednik Foruma romskih svetnikov. Načrtovana sprememba zakonodaje, ki je trenutno v javni obravnavi, tako po njegovem mnenju prinaša veliko dobrega, a je hkrati vendarle pomanjkljiva, predvsem kar zadeva odgovornost vseh akterjev. »Iz razprave je bilo razbrati, da vsi podpiramo spremembo zakona, hkrati pa se skušamo nekako izogniti svojim nalogam. Zato bo ključen skupni izziv, kako zakonodajo spraviti s papirja v prakso,« poudarja Rudaš.
Odgovorna romska skupnost v urejenih naseljih
»Morda smo se pri današnji razpravi malo preveč zatikali pri posebnih pravicah, ki jih vsak razlaga na svoj način. Mi jih razumemo tako, da so te pravice romski skupnosti dodeljene zato, ker smo manjšina. Gre torej za pozitivno diskriminacijo, ki lahko prispeva, da bomo Romi v romskih naseljih živeli, kot živi tudi večinska skupnost in bo posledično tudi sosedsko bivanje mnogo boljše, kot je danes,« razmišlja Rudaš. A kot pravi, je dobil občutek, kot da se tako država kot lokalna skupnost želita temu nekako izogniti. Toda Romi bodo vztrajali, da je občina pristojna za prostorsko načrtovanje, država pa za umeščanje romskih vsebin. »Če nam bo uspelo vzpostaviti trikotnik sodelovanja med državo, lokalno skupnostjo in Romi, bo lahko jutri v 'normalnih' naseljih prebivala odgovorna romska skupnost.«
Ob tem poudarja nujnost sprejetja odgovornosti med samimi Romi za njihovo boljše življenje. Kot slikovito pravi, noben zakon ne more otroka prisiliti, da bo hodil v vrtec, šolo, pridobil poklic in zaposlitev. »Romi smo prvi, ki bomo morali za to prevzeti odgovornost, šele nato država in lokalna skupnost. Ni dovolj, da nam uspe vpisati otroka v šolo. Naš cilj mora biti, da ta otrok šolo redno obiskuje in jo tudi konča. Šele takrat lahko od njega pričakujemo, da se bo razvil v odgovornega državljana.«
»Predlog ne zagotavlja učinkovitosti«
Po mnenju Janeza Doltarja, predsednika komisije za integracijo romske skupnosti pri Skupnosti občin Slovenije, je osnovni problem prevelika posplošenost zakona, saj, kot pravi, zgolj našteva pravice Romov, ne postavlja pa nekih temeljnih in učinkovitih zakonskih okvirjev, denimo pri izobraževanju, zaposlovanju. »Predlog nove zakonodaje ne zagotavlja učinkovitosti in to je glavni problem.« Doltar meni, da bi bilo treba romsko problematiko reševati celovito, v okviru enega zakona. »Tako pa cel kup predlogov, ki smo jih podali, kar naenkrat sodi v neke druge zakone.« Kot dodaja, bi bilo treba zlasti okrepiti pristojnosti centrov za socialno delo, predvsem pri kontroli nad socialnimi transferji. »Otroški dodatki denimo niso fokusirani na porabo za otroke, da bi lahko ti normalno živeli, ampak se porabljajo za vse kaj drugega. Posledično imamo hudo revščino in ogromne socialne razlike. Zdaj je priložnost, da to spremenimo.«
Da bi romsko problematiko reševali z enim celovitim zakonom, pa se ne strinja Stane Baluh, direktor urada za narodnosti in predsednik vladne komisije za zaščito romske skupnosti. Kot pravi, se na romsko skupnost nanaša kar šestnajst področnih zakonov. »Držimo se tega, da mora področna zakonodaja še vedno urejati tudi področja, ki zadevajo romsko skupnost, v tem zakonu pa so lahko nastavki, ki se nanašajo na področno zakonodajo.« Pri njegovem končnem oblikovanju bodo skušali upoštevati vse zakonsko sprejemljive predloge, podane v okviru javne obravnave, še dodaja Baluh.
