Izobrazba, zaposlitev, bivanjske razmere in varnostna problematika. To so po besedah kočevskega podžupana Predraga Bakovića glavne tematike romskega izziva. Dokler ta ne bo rešen, bodo streljanja, glasna glasba, kurjenje, neprimerne vožnje z avtomobili, tudi vlomi in kraje še naprej redni pojavi na območjih romskih naselij in vzrok nesoglasij z večinskim prebivalstvom, so opozarjali krajani ob nedavnem obisku vladne komisije za zaščito romske skupnosti.
»To problematiko zelo težko rešujemo,« pravi Bakovič. »Če je izobrazba nizka, je tudi zaposlitev skorajda nemogoča. Vmes so še premajhne razlike med minimalno plačo in socialnimi transferji. Bivanjskih razmer Romi ne morejo urejati, ker nimajo dovolj sredstev, tudi posojil ne morejo najemati in tako se vrtimo v krogu. Varnostna situacija v romskih naseljih pa je zgolj posledica vseh teh stvari.«
Če nekdo prejema socialno pomoč, naj to vrača z delom
Po mnenju ravnatelja kočevske osnovne šole Zbora odposlancev Petra Pirca je za pot do večje socializacije in integracije Romov bistvenih pet točk. Prva je šola za starše, kajti Romi, ki imajo danes šoloobvezne otroke, se v preteklosti niso izobraževali. Nepogrešljiva je predšolska vzgoja, pri tem bi morali Rome po njegovem mnenju stimulirati prek socialnih transferjev. Hkrati predlaga odvzem otroškega dodatka družini, ki otroka ne pošilja v šolo, kar naj bi se sicer kmalu uredilo s spremembo zakonodaje. Izpostavlja tudi devetletno obiskovanje šole kot pogoj za opravljanje vozniškega izpita. In navsezadnje, če nekdo prejema socialne prispevke, bi moral to državi vračati z nekim delom. »Lahko kida sneg, grabi listje, pobira smeti, kar koli, samo da se zaveda, da če nekaj dobi, mora to na neki način tudi povrniti.«
Večina hiš postavljena na zemljiščih v lasti občine
Po podatkih občine na Kočevskem živi okoli 700 Romov, od tega polovica v petih romskih naseljih. Marof, Griček pri Željnah in Željne so legalna naselja, kjer so zemljišča v lasti občine, a večina objektov je postavljenih na črno. Nelegalni naselji Trata in Mestni Log stojita na zasebnih oziroma državnih zemljiščih.
Na Gričku pri Željnah stoji sedem lično urejenih hiš. Med pokošenimi zelenicami se vije asfaltna cesta, okoli ni nobenih smeti. Rom Marjan Malnar živi v naselju že 40 let. Z ženo sta hišo postavila na občinski zemlji, brez vsakršnih dovoljenj. Občina mu je ponudila stavbno pravico. Tako bi določeno obdobje plačeval neke vrste najemnino, po besedah podžupana Bakovića bi ta znašala okoli 500 evrov na leto. Po preteku določenega obdobja bi lahko objekt od občine odkupil, pri čemer bi upoštevali njegov dotedanji vložek najemnine. Toda Malnar ponudbe ni sprejel. »Najprej se mučiš s hišo, na koncu pa bi bila last občine? Da bi jo potem odkupil in legaliziral, pa nimam od kod vzeti. Pokojnina je prenizka,« pravi Malnar, eden redkih Romov, ki so si kruh služili z rednim delom.
Baković ob tem izpostavlja tudi dolgove, ki jih imajo številni Romi zaradi raznih kazni, glob. Tako bi zemljišče po odkupu v mnogih primerih postalo predmet izvršbe. »In spet smo v začaranem krogu. Resnično bo treba ta gordijski vozel presekati bodisi z odpisom dolgov ali kako drugače.«
Komunalna ureditev, ne pa širitev
Občina komunalno ureja obstoječa romska naselja, si pa hkrati prizadeva za njihovo zmanjšanje. »Romska naselja dolgoročno niso rešitev. Bodočnost je prava integracija romske skupnosti med večinsko prebivalstvo. Veliko jih že živi zunaj romskih naselij, zato so tudi mnogo bolj integrirani,« pravi Baković.
Trem družinam iz naselja Trate, kjer je predvidena industrijska cona, je občina že pomagala pri iskanju najemniških stanovanj, zdaj jim pomaga s subvencioniranjem najemnine. Na Tratah je še štirinajst družin. Občina skuša reševati vsak primer posebej. »Občasno pripravimo tudi kakšen razpis za pomoč Romom pri nakupu nepremičnin, vendar so to majhni zneski, ki celovito ne rešujejo bivanjskih razmer,« dodaja Baković.
Po mnenju Staneta Baluha, vodje vladne komisije za zaščito romske skupnosti, ki si je skupaj s sodelavci ogledal razmere na Kočevskem, je legalizacija romskih naselij prava smer, toda le tistih, ki obstajajo že od nekdaj. »Ne gre za getoizacijo, kot temu pravijo nekateri. Getoizacija bi bila, če bi dopustili neizmerno širitev naselij, tega pa pri nas ni.« Baluh meni, da bi morala država mlade Rome prek primerne stanovanjske politike stimulirati, da bi odšli iz romskih naselij.
Ob tem izpostavlja tudi nacionalni program za Rome, ki temelji na tesnejšem sodelovanju državne in lokalne oblasti. Kot primer navaja novomeški Žabjak, kjer »stvari sistematično rešujemo z roko v roki z občino in Romi«. Kot je znano, je vlada v načrt razvojnih programov 2017–2020 umestila prostorsko-komunalno ureditev največjega novomeškega romskega naselja Brezje - Žabjak, za kar ministrstva za okolje, za infrastrukturo in za gospodarski razvoj zagotavljajo 3,1 milijona evrov, občina pa 550.000 evrov.
