Bolezen ledvic so Jožetu Mačku odkrili pri 35. letu starosti. Šest let se je njihovo delovanje postopoma zmanjševalo in leta 1990 je moral začeti dializno zdravljenje. Čez štiri leta so ga uvrstili na čakalni seznam za presaditev ledvice. Že čez leto dni, sredi julija, so ga povabili na presaditev v UKC Ljubljana, vendar je bila zaradi imunoloških zapletov presaditev neuspešna in so morali urologi osmi dan po vsaditvi ledvico odstraniti. Ta neuspeh Jožetu Mačku ni vzel poguma, da ne bi poskusil drugič, in čez dve leti in pol, natančno 17. decembra 1997, so mu ledvico presadili drugič. Takrat je bil poseg uspešen in ledvica mu izvrstno služi še po dveh desetletjih.
»Prepričan sem bil, da ne bom preživel, če ne bom presajen, saj je bila dializa sredi 90. let prejšnjega stoletja v bolnišnici, kjer sem se zdravil, slaba. Žal takrat niso imeli veliko posluha za to, da bi bolnike motivirali za presaditev, zato sem se moral sam angažirati,« pripoveduje danes. Tudi obeti, ki mu jih je napovedal nefrolog, niso bili prav optimistični: »Ko sem začel dializo, mi je zdravnik rekel, da lahko pričakujem življenjsko dobo 50 do 55 let. Ob njegovih besedah sem se skoraj sesul. Vesel sem, da se njegove besede niso uresničile,« pove danes 69-letni možakar.
Življenje se je obrnilo na bolje
Tudi ob drugi presaditvi ni šlo vse gladko. »Trideset ur sem bil v komi. Ko sem se zbudil, sem najprej vprašal, koliko je ura, in nato, ali ledvica deluje. Delovala je.« V bolnišnici je preživel mesec dni, saj je potreboval tudi operacijo tetive na nogi. Bolniki morajo po presaditvi ledvice jemati zdravila, ki slabijo imunski sistem, da telo tujega organa ne zavrne, ta zdravila pa lahko imajo veliko neželenih učinkov. Tako mu je nekaj dni po presaditvi počila tetiva na eni nogi in kmalu za tem še na drugi. Prvo leto po presaditvi je zato bolj ali manj preživel na invalidskem vozičku, potem ko so ga v zdravilišču postavili na noge, pa je šlo vse samo še na boljše.
»V primerjavi z dializo je bila po presaditvi ogromna razlika. Odpadle so vožnje na dializo trikrat na teden, omejitve pri pitju tekočine, pri prehrani…« pove. Od takrat ni več potreboval zdravljenja v bolnišnici zaradi ledvic. Pred dobrimi desetimi leti so mu zamenjali srčno zaklopko, ta poseg pa je ugodno vplival tudi na delovanje presajene ledvice, saj se je to zelo izboljšalo in je zdaj stabilno.
»Vsakemu ledvičnemu bolniku svetujem, naj poskusi presaditev, saj je to v primerjavi z dializo velik korak naprej h kakovostnejšemu življenju,« pove Jože Maček in doda, da je zelo zadovoljen z oskrbo v ambulanti za bolnike s presajeno ledvico v UKC Ljubljana. »Zelo dobro skrbijo za nas, nimam nobenih pripomb.«
Bolniki imajo lahko več presaditev
V Centru za transplantacijo ledvic, ki deluje v okviru Kliničnega oddelka za nefrologijo UKC Ljubljana, trenutno spremljajo več kot 750 bolnikov. Mnogim med njimi so ledvico presadili že drugič, dva bolnika pa živita že s tretjo presajeno ledvico. Presajena ledvica žal ne deluje za vedno: zdravila, ki jih morajo bolniki jemati proti zavrnitvi organa, po drugi strani lahko škodljivo delujejo na ledvico in jo dolgoročno kvarijo. Bolnik lahko razvije tudi protitelesa proti presajeni ledvici, kar lahko povzroči zavrnitveno reakcijo. Akutno zavrnitveno reakcijo zdravijo z visokimi odmerki imunosupresivnih zdravil, kronična zavrnitvena reakcija pa ni ozdravljiva in sčasoma privede do odpovedi delovanja presadka.
»V povprečju presajena ledvica danes deluje več kot deset let,« je povedal izr. prof. dr. Miha Arnol, vodja Centra za transplantacijo ledvic. »Dvajset let delovanja presajene ledvice je zelo lepo obdobje, gospod Maček pa je lahko zadovoljen, da je ta čas preživel brez večjih zapletov,« je povedal zdravnik. Prvo leto po presaditvi bolnike v centru nadzorujejo zelo pogosto, pozneje jih pregledajo vsakih šest mesecev, na tri mesece pa bolniki oddajo vzorec krvi in urina, da hitro zaznajo morebitno spremembo v delovanju presadka ali druge morebitne bolnikove težave in lahko pravočasno ukrepajo.
Najdlje presajena ledvica slovenskemu bolniku služi že dobrih 41 let, nekaj bolnikov pa je zaznamovalo 30 let in več življenja s presajeno ledvico. Vendar so to izjeme; pri večini bolnikov ledvica preneha delovati prej, a se, kot rečeno, lahko odločijo za ponovno presaditev, če za to ni zdravstvenih zadržkov. Polovica bolnikov na čakalnem seznamu, ki ga za Slovenijo vodijo v Centru za transplantacijo ledvic, je presajena v enem letu po uvrstitvi na seznam. Razlog za tako kratko obdobje čakanja na presaditev je kratek čakalni seznam. Dr. Arnol si želi, da bi se več bolnikov z odpovedjo ledvic odločilo za presaditev ledvice, saj je preživetje bolnikov s presajeno ledvico daljše od preživetja bolnikov, ki se zdravijo z dializo, prav tako presaditev izboljša kakovost življenja bolnika.
