Riba Mangrove rivulus v velikosti mezinčka, ki živi v mangrovah, pa raziskovalcem ni zanimiva samo zaradi svojega načina razmnoževanja, pač pa tudi zaradi dejstva, da se ta vrsta ne meni za različne koncentracije soli v vodi – preživi namreč ne glede na to, kako slana ali sladka je voda. Še bolj nenavaden pa je podatek, da lahko ta vrsta preživi do dva meseca izven vode, kjer diha skozi kožo, podobno kot dvoživke. V vodo se vrne tako, da naredi več 180-stopinjskih »poskokov«.
Podoktorska študentka Luana Lins z univerze v Washingtonu se je podrobneje posvetila raziskovanju te vrste ribe. Kot piše RT, je ugotovila, da ima ta vrsta le malo samcev, ki v manjši meri pripomorejo h genetski raznolikosti. »Ugotovili smo, da na več območjih živi heterogena heterozigotna populacija te vrste rib, kar je presenetljivo glede na to, da gre za vrsto, ki se razmnožuje s samooplojevanjem,« je dejala Linsova. Dodala je še, da raziskovalcem za zdaj še ni povem jasno, zakaj je tako. »Še vedno je veliko neznanega in sama menim, da prav to dela znanost zabavno in zanimivo,« je še dodala.
Razlog, da se večina bitij ne razmnožuje tako kot riba Mangrove rivulus, je v tem, da se zaradi genetske raznolikosti vrste nenehno prilagajajo okolju in si tako večajo možnosti za preživetje. Običajno je jajčece, ki je nosilec materinih genov, oplojeno s spermijem, ki je nosilec samčevih genov. Razmnoževanje hermafroditov je povsem drugačno, saj sodeluje samo en primerek vrste. Genetska raznolikost je tako bistveno manjša, kar lahko vodi v mutacije.
