Nedavno je bil v znanstveni reviji Journal of Experimental Social Psychology objavljen članek, v katerem znanstveniki dokazujejo domnevo, o kateri so sicer razmišljali že številni: bolj izobraženi ljudje imajo na nezavedni ravni predsodke proti tistim, ki so manj izobraženi, kar ima za posledico večanje razkoraka med revnimi in bogatimi.
Toon Kuppens z univerze v Groningenu na Nizozemskem je kot eden od raziskovalcev sodeloval pri raziskavi. Za BBC je dejal, da gre za precejšnjo težavo, ki se je je potrebno lotiti premišljeno. Ob tem je poudaril, da se o tovrstnih predsodkih zelo redko govori, čeprav se po drugi strani v akademskih krogih nenehno premišljuje o vlogi spola, etničnosti in starosti pri konstruiranju predsodkov.
Ko stopnja izobrazbe vpliva na volilni izid
Kot piše BBC, izobrazba deli ljudi na več področjih: bolj izobraženi imajo običajno večji dohodek in so bolj zdravi. Kako velik je v resnici pomen izobraženosti, dokazujejo tudi podatki o britanskem referendumu o izstopu iz Evropske unije. Stopnja izobrazbe je imela na odločitev posameznika večjo težo kot njegova starost, spol ali dohodek. Za izstop iz EU so pretežno glasovali manj izobraženi ljudje.
Kuppens je s soavtorji raziskave odnos ljudi do izobrazbe preverjal z več eksperimenti. Sodelujoče so povsem neposredno prosili, naj pozitivno ali negativno ovrednotijo druge ljudi. Sodelujoče so isto stvar vprašali tudi manj direktno, in sicer tako, da so opisali njihova delovna mesta in finančno ozadje. Bolj izobraženi ljudje so bili ovrednoteni bistveno bolj pozitivno kot manj izobraženi – in to tako s strani izobraženih kot neizobraženih ocenjevalcev.
Kuppens pravi, da tovrstni predsodki obstajajo zato, ker ljudje na izobrazbo gledamo kot na nekaj, o čemer se posameznik odloča sam. »Ljudi ocenjujemo na podlagi njihove izobrazbe, čeravno vemo, da v resnici večinoma niso sami krivi za svojo pomanjkljivo izobrazbo«.
Revščina in slaba izobrazba z roko v roki
Slabša izobraženost je v zelo veliki meri povezana z revščino. Ljudje, ki izhajajo iz revnejšega okolja pogosteje v šoli ne napredujejo z enako hitrostjo kot vrstniki z bogatejšim in spodbudnejšim ozadjem.
Revščino skoraj vedno spremljata stigma in sram, zaradi česar imajo revni posamezniki nižjo samozavest, kar jih že na začetku postavlja v slabši položaj. Revščina ima tudi veliko težo pri sprejemanju odločitev, ugotavlja Jennifer Sheehy-Skeffington z londonske School of Economics. V raziskavi je posameznike iz srednjega razreda naključno razdelila v dve skupini: tistim v prvi skupini je bilo rečeno, da svoje obveznosti opravljajo slabše od ostalih, drugi skupini pa so zagotovili, da so nadpovprečno dobri. Ljudje iz prve skupine so se naknadno slabše odrezali pri osnovnih preizkusih kognitivnih sposobnosti. Raziskava je tako razkrila, da ljudje ob soočanju s spoznanjem, da jim gre slabše od ostalih, niso sposobni sprejemanja dobrih finančnih odločitev. Ne gre za to, da bi bili manj sposobni, pač pa se bolj osredotočijo na »trenutno grožnjo« in ne razmišljajo o prihodnosti.
Sheehy-Skeffingtonova je tudi ugotovila, da imajo ljudje z revnejšim ozadjem izrazit občutek, da ne morejo vplivati na svojo prihodnost. »Če si prepričan, da na svojo prihodnost nimaš nikakršnega vpliva, se zdi bolj smiselno vso svojo energijo in denar investirati v izboljšanje trenutnih razmer,« pojasnjuje raziskovalka. Na ta način se sklene začaran krog iz katerega je izjemno težko izstopiti. Redki so namreč posamezniki, ki dosežejo veliko višjo izobrazbo od svojih staršev.
Kako prekiniti začarani krog?
Strokovnjaki imajo nekaj predlogov kako prekiniti začarani krog. Nekateri so mnenja, da bi ukinitev ocen v šoli pripomogla k zmanjševanju razlik med učenci. Kot piše BBC, nekatere študije kažejo, da ocene pravzaprav ne motivirajo učencev. Po prepričanju številnih so pričakovanja učiteljev in staršev zelo pomembna. »Če od otroka pričakuješ zelo malo, se bo temu prilagodil in dosegal slabe rezultate,« pravi akademik Lance Fusarelli.
Seveda se predsodkov ni možno znebiti čez noč, toda prvi korak pri njihovem zmanjševanju je že prepoznavanje težave. Čeprav bi izobraženi ljudje morali biti občutljivejši za diskriminacijo, so, ironično, pogosto sami na strani tistih, ki s predsodki diskriminacijo še podpihujejo.
