Samomorilski napadalec se je v kabulskem društvenem in kulturnem centru Tabian razstrelil med okoli sto udeleženci dopoldanskega omizja, posvečenega 38. obletnici sovjetske invazije na Afganistan. Z zamikom desetih minut sta na ulici pred njim med reševalci odjeknili še dve eksploziji v očitnem sinhroniziranem napadu. Med 41 mrtvimi je večje število študentov, ubit pa je bil tudi novinar agencije Glas Afganistana, ki ima prostore v prvem nadstropju centra, ki jih je močna eksplozija tudi dosegla. Večina od 84 ranjenih, med njimi tudi dva novinarja, je utrpela hude opekline.
Odgovornost za napad je prevzela afganistansko-pakistanska veja Islamske države ISK, poimenovana po zgodovinski perzijski provinci Korasan. Ta je v letih od razglasitve Islamske države v Iraku in Siriji izvedla večje število napadov na šiitsko manjšino v Afganistanu in razvnela tamkajšnje sektaštvo, ki prej za to državo ni bilo značilno. Pred dvema letoma je bila skrajna sunitska skupina omejena na delovanje v vzhodnem Afganistanu, a ga vztrajno širi, čeprav ji afganistanski varnostni organi (še) ne pripisujejo zmožnosti izvajanja kompleksnejših napadov in so prepričani, da se vzdržujejo po drugih kriminalnih in militantnih skupinah. Sunitski talibani zanikajo kakršno koli sodelovanje z ISK, njihov tiskovni predstavnik Zabihulah Mudžahid pa je takoj po današnjem napadu po twitterju zavrnil vsako povezavo z njim.
Pred današnjim napadom na šiitski center in tiskovno agencijo, ki ni neposredno povezana z njim, ampak si deli prostore v pretežno šiitskem delu Kabula, so od začetka lanskega leta v Afganistanu zapisali vsaj ducat podobnih dejanj s šiiti kot tarčo. V njih je bilo po navedbah OZN ubitih ali ranjenih več kot 700 ljudi, pred tem pa se je zadnji večji napad na temelju verskega razkola med muslimani zgodil leta 2011. V skoraj istočasnih eksplozijah v šiitskih svetiščih na dan njihove ašure v Kabulu in Mazar-e-Šarifu je bilo ubitih 74 ljudi, med njimi več otrok, ranjenih pa okoli 180.
Luknjičava varnost
Tokratni napadi še krepijo pritisk na predsednika Ašrafa Ganija in njegovo, s strani zahoda podprto vlado, naj izboljšata varnost, ki ostaja luknjičava tudi v Kabulu navkljub temu, da je postal utrjeno mesto z neštetimi nadzornimi točkami in betonskimi obzidji. Položaj v Afganistanu poldrugo desetletje po zahodnem posredovanju proti nekdanjemu talibanskemu režimu zaradi dajanja zatočišča vodji Al Kaide Osami bin Ladnu postaja vse bolj skrb zbujajoč tudi za Kitajsko z lastno muslimansko manjšino. Zdaj se je aktivno vključila v njegovo reševanje s prvim sestankom treh zunanjih ministrov, ob Wang Yiju še afganistanskega Salahudin Rabanija in Pakistanca Havadža Asifa.
