Nogometašem spodrsnilo, Katanec razdvajal javnost
Nogometna reprezentanca se četrtič zapovrstjo ni uvrstila na veliko tekmovanje, saj je v kvalifikacijah za svetovno prvenstvo 2018 zasedla šele skromno četrto mesto. Pod neuspeh obetavne slovenske generacije se je podpisal selektor Srečko Katanec, ki je klavrno končal petletni mandat. Javnost so vznemirjali njegovi neprimerni javni nastopi. Reprezentančne duri je odprl zakoncema Rupert, ki sta preverjala energijska polja igralcev, čistila stadione, izvajala meditacije…
Slovo Tine Maze prežeto s škandali
Januarja se je z belih strmin uradno poslovila najboljša slovenska športnica vseh časov, a njeno slovo na Pohorju ni bilo v skladu z veličino njenih uspehov. Športna pot Tine Maze je bila polna zgodovinskih mejnikov, njena poslovilna tekma pa prežeta s škandali zaradi domnevnega pritiska na sponzorje. Smučarska zveza Slovenije je namreč obvestila javnost, da je Tina Maze od zlatih sponzorjev zveze za nastop v Mariboru zahteva plačilo v višini 90.000 evrov.
Odbojkarska saga po pirovi zmagi v svetovni ligi
Slovenska odbojkarska reprezentanca je poleti v 23 dneh na treh celinah odigrala enajst tekem in se uvrstila v elitni razred svetovne lige, a Mednarodna odbojkarska zveza slovenskega uspeha ni priznala. Raje je ukinila tekmovanje in ga nadomestila z novim, v katerem ni bilo prostora za marketinško nezanimivo slovensko vrsto. Domača odbojkarska zveza se bo v skrajnem primeru odločila za tožbo na mednarodnem športnem razsodišču v Lozani.
Viharno nogometno dogajanje na Obali
Vmešavanje lokalne politike v šport je FC Koper pahnilo v četrto ligo, Ankaran pa se je na podlagi posebnega povabila nogometne zveze zrinil med prvoligaše. Viharno nogometno dogajanje na Obali ni prineslo koristi nikomur. Koprčani zahtevajo pravico na mednarodnem razsodišču v Lozani, glasen je župan Boris Popovič, športni direktor kluba pa je postal razvpiti hrvaški poslovnež Boško Županović. Ankaran medtem igra domače tekme v 250 kilometrov oddaljenem Dravogradu.
Hokejski pogrom na SP, propad Olimpije in slovo od EBEL
Hokejska reprezentanca je doživela pogrom na svetovnem prvenstvu v Parizu in se po sedmih porazih hitro vrnila med drugoligaše. Čeprav je Anže Kopitar sklenil sezono v NHL brez uvrstitve v končnico, je zaradi prevelike utrujenosti odpovedal nastop v slovenskem dresu. Na klubskem prizorišču je pod težo dolgov propadla Olimpija, slovenski hokej pa je po enajstih letih ostal brez predstavnika v odprtem avstrijskem prvenstvu EBEL in doživel nov udarec.
Pretresi v judu – Žgank za Turčijo, Gomboc suspendiran
Mihael Žgank je prvi slovenski judoist, ki je osvojil kolajno na svetovnem prvenstvu, vendar bo odslej nastopal pod turško zastavo. Žgank je »zamenjal« domovino, da bi se po končani karieri izognil životarjenju. Premamila ga je finančno ugodnejša turška ponudba. V judoističnih krogih je odmeval suspenz Adriana Gomboca. Mediji so poročali, da ga je priznani trener Marjan Fabjan kaznoval zaradi kršitev etičnih načel in pravil celjskega kluba.
Nekonkurenčnost v bazičnih športih
Slovenske športne navdušence so dolga leta razveseljevali uspehi asov iz bazičnih športov (atletika, plavanje, gimnastika). Mitja Petkovšek, Aljaž Pegan, Primož Kozmus, Brigita Bukovec, Sara Isaković… so osvajali kolajne na velikih tekmovanjih. Po njihovem slovesu od športnih tekmovališč je rezultatska suša vse večja. Slovenski tekmovalci se redko uvrščajo v finale največjih tekmovanj, osvajanje odličij na mednarodni ravni pa je za novi val športnikov postalo nedosegljivo.
Veslaški prepad po slovesu Iztoka Čopa in Luke Špika
Ko sta Iztok Čop in Luka Špik sklenila kariero, je v slovenskem veslanju nastala popolna rezultatska luknja. Slovenski veslači niso več konkurenčni na največjih tekmovanjih, zato se je na letošnjem svetovnem prvenstvu na Floridi celo zgodilo, da je od slovenskih predstavnikov nastopil le Rajko Hrvat v lahkem enojcu, ki sploh ni olimpijska disciplina. Največji talenti odidejo na študij v Združene države Amerike, kjer dobijo izobrazbo, športno pa nazadujejo.
Država kljub gospodarski rasti odžira športu
Fundacija za šport ima kot eden najpomembnejših virov za financiranje športa v zadnjem obdobju na razpolago vse manj finančnih sredstev. Za leto 2018 je država kljub pozitivnim gospodarskim kazalnikom namenila športu zgolj 6,5 milijona evrov, kar je 3,5 milijona evrov manj kot v iztekajočem se letu. Fundacija za šport v povprečju izgubi okoli milijon evrov na letni ravni.
Pripravil: Matej Grošelj, fotografije: Dnevnik
