Nekdanja direktorica Študentskih domov na primorski univerzi (UP) Astrid Prašnikar je za neenakopravno obravnavo, trpinčenje in spolno nadlegovanje na delovnem mestu – izvajali so ga rektor UP Dragan Marušič in sodelavci – dobila sodno zadoščenje še v drugo. Višje sodišče je z izjemo obračuna zamudnih obresti v celoti pritrdilo koprskemu delovnemu sodišču, ki ji je maja letos dosodilo 15.000 evrov odškodnine.
Znesek odškodnine je primeren, zadoščenja pa ne pomeni le oškodovanki, temveč ima tudi preventivno in kaznovalno funkcijo, je poudarilo višje sodišče.
Sodišče: Odnos rektorja je bil nedvomno poniževalen
Nekdanja direktorica je zaradi očitanih dejanj tožila delodajalca (univerzo), vendar pa ni dvoma, da razsodba obremenjuje rektorja Marušiča osebno. Pri mobingu ali diskriminatornem obravnavanju je sodeloval sam ali pa so ga izvajali njegovi podrejeni. Nekdanje direktorice tako po nalogu rektorja niso vabili na kolegije dekanov, čeprav bi jo morali. Niso je uvrstili v volilni imenik za volitve rektorja in jo tako obravnavali neenakopravno. Rektor je v nasprotju s pravili v štirih letih ni niti enkrat ocenil. Univerzitetna komisija, ki naj bi preiskala obtožbe Prašnikarjeve zoper rektorja, pa ji sploh ni pustila, da bi osebno izpovedala, kaj se ji dogaja. Univerza je odgovorna za (napačno) ravnanje svojih organov, je sklenilo sodišče.
Povsem jasno je bilo višje sodišče tudi glede spolnega nadlegovanja. »Besede, ki jih je na pogovoru s tožnico izrekel rektor, tudi po oceni pritožbenega sodišča pomenijo verbalno spolno nadlegovanje. Ne glede na to, da se tožnica in rektor UP že dolgo poznata, še iz časov, ko je bil sedanji rektor dekan UP FAMNIT, tožnica pa glavni tajnik univerze, pritožbeno sodišče enako kot sodišče prve stopnje, zaključuje, da je šlo za neprimerne besede na delovnem mestu, pri čemer je bil odnos rektorja nedvomno poniževalen in neprimeren,« je zapisalo in ob tem poudarilo, da je rektor pri tem »očitno tudi grozil oziroma pogojeval ureditev njenega delovnopravnega statusa z njenim ravnanjem v času volilne kampanje za novega rektorja«.
Rektor: Takšna je komunikacija na univerzi
Prašnikarjeva je več let vodila dnevnik o šikaniranju rektorja in njegovih sodelavcev, pogovor, ki sta ga imela z Marušičem na štiri oči na rektoratu 17. junija 2015, pa je na skrivaj posnela. Prizadele so jo zlasti naslednje besede: »Moj odnos do tebe je večdimenzionalen, eno je kot ženska, eno je kot Astrid Prašnikar… jaz imam včasih o tebi malo bolj trdo mnenje glede tebe… potem prideš, tukaj sediš, oprosti, fak, razumeš, delujejo drugače, te energije, tako da je nevarno v takih situacijah, ker vplivaš preveč… postanem mehek, ma ne spodaj (…) tako da pričakujem od tebe, da ne podpiraš česar koli… najmanj, kar želim, je, da si nevtralna do vseh kandidatov.«
Sodišče posnetka sicer ni upoštevalo, ker Prašnikarjeva za snemanje ni imela dovoljenja, vendar pa ji je verjelo. Ves čas je namreč zatrjevala enako, njene navedbe so potrdile tudi priče. Rektor pa se v okviru zaslišanja najprej sploh ni spomnil, kaj je govoril, nato je trdil, da ji je rekel, da je »mehkega srca, ampak stoji trdno na tleh«. Tudi v pritožbi na višje sodišče je vztrajal, da se je s Prašnikarjevo pogovarjal tako kot z drugimi zaposlenimi. Po njegovem je vsebina pogovora ni mogla prizadeti glede na to, da se poznata že dolga leta, in glede na »dobro poznan način komunikacije v univerzitetnih krogih«. Zdravstvenih težav, ki jih je navajala oškodovanka, pa po njegovem ni mogoče pripisati spornim dogajanjem, temveč »degenerativnim spremembam zaradi starosti tožnice«. Marušič zavrača tudi vse druge očitke.
Prašnikarjeva je v drugem sodnem postopku od UP že pravnomočno iztožila 26.000 evrov zaradi nezakonite odpovedi zaposlitve 23. decembra 2015.
