Te dni naj bi bilo na cestnem počivališču Dobrenje, na avtocestnem odseku od Maribora proti avstrijski meji, medijsko odprtje prve restavracije KFC pri nas. Na izlet v franšizno podružnico slavne ameriške verige restavracij s hitro prehrano, kjer strežejo »za prste obliznit dobrega« ocvrtega piščanca, naj bi slovenske novinarje prejšnji teden dostavili celo z organiziranim avtobusnim prevozom in po naših neuradnih informacijah je bilo zanimanja za to najbrž kar celodnevno delovno ekskurzijo sedme sile precej.
Avtoceste KFC1 ne bo
Novinarski dogodek so organizatorji le dan prej vseeno odpovedali, menda zato, ker Dars ni hotel ustreči želji KFC, da bi avtocestni odsek Šentilj–Maribor poimenovali kar po njih. KFC je Darsu namreč predlagal preimenovanje avtoceste A1 v KFC1, pobudo pa je podprl tudi župan občine Pesnica Venčeslav Senekovič. A Dars ni popustil. Čeprav je avtocesta A1 povsod ostala A1, se neuradno govori, da bo javnost novega ocvrtega piščanca na sceni lahko pokusila še pred koncem leta. Na obisk se lahko pripravimo že vnaprej, saj se o pestri ponudbi piščančjih jedi in dodatkov prve restavracije KFC v Sloveniji lahko seznanimo na že aktivni spletni strani v slovenščini.
Pogosto se zdi, da v naših krajih hrepenimo po podružnicah multinacionalk, ki bi nas potolažile, da smo del zahoda in nam za tovrstna doživetja ni treba več čez mejo. Glede tega že vrsto let čakamo, da se končno odprejo vrata Ikee, ljudi pa, odvisno od zanimanja, privlačijo še misli na domača predstavništva znamk, kot so Victoria's Secret, Body Shop, kozmetična Sephora in recimo Starbucks, ponudnik po mnenju poznavalcev sicer v vseh smislih precenjenih kavnih napitkov. Trenutno je čas za piščanca. Novica, da se pri nas odpira restavracija z najslavnejšim ocvrtim piščancem, ki vam ga v najbolj priljubljeni različici postrežejo v vedru oziroma košari, je zakrožila že v začetku jeseni, saj so z razpisom za delovno mesto iskali poslovodjo restavracije. Z restavracijo KFC, do leta 1991 znano pod imenom Kentucky Fried Chicken, torej ocvrt piščanec kot v Kentuckyju, v srednji in vzhodni Evropi upravlja franšizni operater AmRest s sedežem v Varšavi. Lastnik je medtem ameriška korporacija Yum! brands, ki ima v lasti še restavraciji Pizza Hut in Taco Bell, kjer ponujajo hitro prehrano po mehiško.
Na Japonskem piščance KFC jedo za božič
V ospredju vsega je seveda zgodba, razbremenjena delničarskih podrobnosti in sestrskih gostinskih obratov. Restavracija oziroma blagovna znamka KFC se je kot vsaka ameriška podjetniška pravljica začela s sanjami lokalnega gostinca, čez leta pa jo je pojedla in v svet ponesla vplivna multinacionalka. Človek s sanjami je bil Harland Sanders, tisti starček v belem suknjiču in s kozjo bradico, ki se po vseh letih še kar nasmiha z logotipa in drugih reklamnih materialov znamke KFC.
V času gospodarske krize leta 1930 je na cestnem počivališču v ameriški zvezni državi Kentucky začel cvreti cenovno ugodnega piščanca po skrivnem receptu svoje mame, sčasoma pa dejavnost širil drugod po državi in celo obveljal za tistega, ki je populariziral koncept franšizne restavracije. Do leta 1964, ko je podjetje za dva milijona dolarjev prodal investitorjem, je odprl že 600 restavracij, v prodajni pogodbi pa določil, da še naprej ostane obraz znamke in da ima pravico do pregleda nad ponudbo ter besedo pri vpeljevanju novih receptov. V praksi je postal prepoznavna maskota restavracije in njegove podobe, pospremljene z osebno zgodbo o skrivnih receptih in podjetniških idejah, ki so še danes središče znamkine komunikacije z javnostjo. Skrivni originalni recept tako menda vsebuje uporabo 11 začimb in zelišč, po ameriško »hebrs & spices«, kar so duhovito uporabili tudi na svoji uradni twitterjevi strani. Tam namreč sledijo samo enajstim – vsem članicam nekdanje zasedbe Spice Girls in šestim moškim z imenom Herb. Znamka se trenutno lahko pohvali z več kot 18.000 restavracijami po svetu. V prazničnem decembru je posebno priljubljena na Japonskem, saj si piščanca KFC lokalno prebivalstvo tradicionalno privošči 25. decembra, na dan, ko zahod praznuje božič. Idejo za to je dobil lokalni poslovodja, ki je v devetdesetih slišal pritoževanje turistov, da za božič na Japonskem nikjer ne ponujajo purana. Piščanec se mu je zazdel dovolj dober nadomestek, zato je začel oglaševati restavracije KFC kot obvezne postojanke med prazniki, ideja pa se je prijela in razširila predvsem med Japonci.
Kdo potrebuje še eno pohano piško?
Kakšne načrte imajo pri KFC s slovensko ciljno skupino, v resnici še ne vemo. Lokacija nove obedovalnice namreč daje slutiti, da bolj kot na lokalne prebivalce, željne dobrega piščanca, ciljajo na popotnike, ki potujejo v Avstrijo in na Madžarsko, KFC pa zagotovo računa tudi na to, da se bodo na njihovih piščancih radi ustavili tovornjakarji, ki jim v domači ZDA posvečajo celo posebne dogodke. V Sloveniji sicer radi pozdravimo nove restavracije s hitro prehrano. Poskusili smo z Dairy Queenom in pozneje z belgijskim Quickom, še vedno se trudita sendvič franšiza SubWay in zadnjih pet let Burger King, a dolgoročno se zdi, da še vedno najbolj prisegamo na McDonalds.
Leta 2015 so sporočili, da bodo po svetu zaprli kar 350 svojih obratov, pri nas pa smo lani dobili dve novi – na Ptuju in v Lescah. Skupaj jih imamo kar 19. Tudi z ocvrto perutnino smo si blizu – po Sloveniji je posejanih kar nekaj gostiln, ki se hvalijo z odličnim, po domače pripravljenim piščancem, na primer pri Šurcu, Kopaču ali v Žerjavu pod Planico, kamor so svojčas radi zahajali partijski veljaki, pri Koširju pod Šmarno goro pa lahko ob lepem dnevu srečate tudi ljubljanskega župana. Morda bi v deželi, kjer obvladamo cvrenje zrezkov in perutnine, lahko celo pomislili, da franšiznih ponudnikov piščanca niti ne potrebujemo, kakor Italija ne potrebuje restavracije Pizza Hut. A najbrž se štiričlanska družina le redko kje lahko nasiti za manj kot 17 evrov, kot boste v KFC odšteli za XL-košaro, v kateri so štirje večji in šestnajst manjših kosov piščanca in štiri porcije pomfrita. To najbrž razumejo tudi pri severnih sosedih, ki so po ocvrtih zrezkih še bolj slavni, pa lahko piščanca KFC vseeno naročite na kar petih koncih.
