Leto 2018 bodo med drugim zaznamovale ruske predsedniške volitve, katerih zmagovalec je znan še preden se je predsedniška kampanja uradno začela. Kdo bo naslednjih pet let krojil svetovno politiko kot predsednik največje države na svetu je bilo jasno 6. decembra, ko je Vladimir Putin obiskal delavce proizvajalca avtomobilov GAZ v Nižnem Novgorodu. »Naša država so ljudje, takšni, kot ste vi,« je dejal zbranim. »Država so delavci, znanstveniki, inženirji, oblikovalci, učitelji in zdravniki,« je našteval, nato pa dodal, da se z »aktivnim vključevanjem svojih državljanov lahko Rusija zoperstavi vsem izzivom, tudi tistim najbolj kompleksnim. »Da, znova bom kandidiral za predsednika,« je napovedal.
Za človeka, ki Rusko federacijo tako ali drugače vodi od leta 2000, bodo to že četrte volitve – po dveh zaporednih predsedniških mandatih med letoma 2000 in 2008 je bil štiri leta predsednik vlade, od leta 2012 pa je znova predsednik. Ruski predsedniški mandat se je leta 2008 pod Medvedjevo administracijo podaljšal s štirih na šest let in dovoljuje dva zaporedna mandata. Volitve, na katerih ne bo slavil Putin, se torej obetajo leta 2024.
Na volitvah, ki bodo 18. marca, na obletnico uradne priključitve Krima Rusiji, bodo volivci lahko izbirali med za zdaj še neznanim številom kandidatov. Ti imajo namreč do sredine januarja čas, da volilni komisiji predajo dokumente, na podlagi katerih se registrirajo kot uradni kandidati. Neodvisni kandidati (za takšnega se je oklical tudi Putin) morajo zbrati 315.000 podpisov, tisti s podporo stranke pa jih potrebujejo trikrat manj. Doslej je kandidaturo napovedalo več kot 30 ljudi (in en robot), predstavljamo pa tiste, za katere je najbolj verjetno, da bodo uspeli zbrati dovolj podpisov.
Demokracija, ki to ni
Svojo namero po kandidaturi je že pred meseci naznanil Aleksej Navalni, vodja opozicije, ki je letos po celi Rusiji organiziral številne proteste, katerih rdečo nit predstavlja slogan »Rusija brez Putina«. Zaradi organizacije protestov je bil večkrat aretiran in obsojen, zaradi česar mu bo predsedniška kandidatura najverjetneje onemogočena.
Obsodbe proti Navalnemu so v očeh mednarodne javnosti večinoma videne kot politično motivirane Evropsko sodišče za človekove pravice je denimo oktobra razsodilo, da mora Rusija Alekseju in njegovemu bratu Olegu plačati odškodnino zaradi neveljavne sodbe. Brata Navalni sta bila leta 2014 obsojena zaradi poneverb, a odškodnine prav gotovo ne bosta dobila, saj je Putin predlani podpisal zakon, ki državi omogoča, da ne sprejme odločitev mednarodnih sodišč – tudi ESČP. Aleksej Navalni, ki je v nedavnem intervjuju za AP dejal, da bi na volitvah, če bi bile te poštene, slavil on, vztraja, da bo kandidiral na predsedniških volitvah in da bo pozval k bojkotu volitev, če mu bo kandidatura onemogočena.
Nekdanja zvezda družabnega omrežja kot vaba
Sredi oktobra je kandidaturo napovedala tudi Ksenija Sobčak, ki je v Rusiji znana kot televizijska voditeljica in novinarka na družabnem področju. Sobčakova, ki je sicer hčerka nekdanjega sanktpeterburškega župana, ki je veljal za Putinovega političnega mentorja, pravi, da je »v zadnjih dveh desetletjih odrasla generacija ljudi, ki si želi drugačno, bolj evropsko usmerjeno Rusijo«. Kot piše Guardian, so politični analitiki hitro sprevideli, da gre pri njeni kandidaturi za prebrisano potezo Kremlja, s katero želi ta razdeliti opozicijo, povečati vtis legitimnosti volitev in zaradi kandidatkine prepoznavnosti volitve približati širši populaciji.
Prvi uradni kandidat, ki je Državni volilni komisiji (CEC) predal vse potrebne dokumente, je Vladimir Žirinovski, 71-letnik, ki bo na predsedniških volitvah sodeloval že šestič. Žirinovski je sicer od leta 1991 na čelu ultrakonservativne skrajno desničarske stranke LDPR, ki je svoj najboljši rezultat dosegla leta 2008, ko je imela podporo devetih odstotkov volivcev.
Če bi bile volitve decembra, bi za Putina volilo 85 odstotkov Rusov
Zadnje ankete napovedujejo približno 70-odstotno volilno udeležbo, Putinu pa bi trenutno svoj glas namenilo 85 odstotkov volivcev. Če bi bile volitve te dni, bi Žirinovski dobil štiri odstotke glasov, Genadij Zjuganov, dolgoletni vodja komunistične stranke pa tri odstotke. Ostalim morebitnim kandidatom se obeta po manj kot odstotek glasov: za Grigorija Javlisnkija iz stranke Jabolko bi glasovalo 0,8 odstotka, Borisu Titovu, predsedniku stranke Rast pa bi glas namenilo 0,7 odstotka volilnih upravičencev. Televizijska voditeljica Ksenija Sobčak bi po trenutnih volilnih napovedih prejela 0,3 odstotka glasov. Da bodo kandidirali, so napovedali še Andrej Bogdanov iz Demokratske stranke, Elena Semerikina, vodja stranke Ženski dialog, poslovnež Sergej Polonskegi, pevka in borka za človekove pravice Ekaterina Gordon in mnogi druge. Natančen seznam ljudi, ki bodo 18. marca poraženi, bo znan sredi januarja.
