Ste kdaj sodelovali na športnem tekmovanju in imeli občutek, da nikakor ne morete zmagati, pa čeprav bi tekmovali znova in znova? Pred dnevi se mi je to primerilo, ko sem prvič igral tenis z možakarjem, čigar znanje naj bi bilo na ravni mojega. Toda izkazalo se je, da je predober. Uporabil sem čisto vse zvijače, kako načeti njegove živce in samozavest, a se je dvoboj končal gladko v njegovo korist. In bi se znova, če bi nekaj ur pozneje še enkrat prekrižala loparje.
Podobne občutke imam včasih, ko primerjam štirikolesne tekmece in se mi zdi, da je zmaga odločena vnaprej. Sploh ko gre za avtomobile, ki veljajo za institucijo. In Volkswagnov golf je nekaj podobnega, konec koncev po njem imenujemo celo nižji srednji razred. Pa sem se odločil, da mu ob bok postavim tekmeca, proti kateremu bo moral pokazati čisto vse, kar zna in zmore, da mu ga bo uspelo premagati. Hondo civic.
Na prvi pogled se ne bi mogla bolj razlikovati, kar sploh ni čudno, saj sta oblikovalski filozofiji v Nemčiji in na Japonskem popolnoma različni. Medtem ko prvi stavijo na konservativne linije, v slogu »konja, ki zmaguje, se ne menja«, saj si nikoli niso želeli, da bi bil mister sveta, so se drugi prepustili domišljiji, zato civic deluje vesoljsko, njegovo telo pa je mišičasto, kot da je na steroidih. Podobno velja za notranjost, ki je pri golfu germansko urejena, vsa stikala pa so ergonomsko postavljena na logičnih mestih. Stopnja domišljije je pri notranjosti azijskega predstavnika občutno manjša kot pri zunanjosti, a še vedno posebna, ergonomija pa prav tako na visoki ravni. Nam je bilo pa všeč, da je avto v komunikaciji z voznikom zmogel nekaj besed tudi v slovenščini, na primer: »Pripnite si varnostni pas in sprostite parkirno zavoro!« Ker sta mi oba vsak na svoj način všeč, obema po ena točka – 1:1.
Drugi pogled izda še eno večjo razliko, in sicer dolžinsko mero. Čeprav spadata v isti razred, je razlika očitna – kar 26 centimetrov! Ali prevedeno, 452:426 v korist civica. Sklepali smo, da se to mora poznati tako pri prostornosti na zadnji klopi kot tudi v prtljažniku. A je bila to brca v temo. Na zadnji klopi je občutek prostornosti za dva odrasla potnika podoben (beri: brez težav za kolena in glavo), prav nič večja razlika pa ni niti v prtljažniku (420:380 l), saj oba zlahka pogoltneta štiri letalske kovčke, a je pri civicu dodatnega prostora vendarle še malo več. Sta si pa zato neverjetno blizu, ko je zadnja klop podrta oziroma je golf celo v manjši prednosti (1270:1209 l). Športno naravnani par bo cenil, da je prostora dovolj za njuni kolesi. Civic ima sicer v osnovi 478-litrski prtljažnik, toda testni je imel opremo sport, zaradi izpušnih cevi pa je posledično nekaj manj prostora. 2:1 za civica.
Ko sem prvič pritisnil stopalko za plin, sem pogledal v nebo in se zahvalil tistemu zgoraj. Pogonska agregata sta bila – bencinarja. Filozofiji pa neverjetno podobni. Pljučna prostornina 1,5 litra, čreda konjev pa nepregledna. Natančneje, 150 jih je stlačenih v motorni prostor golfa, v civicovega celo 182. Si to sploh znate predstavljati? Najbolj razveseljujoče je, da so vsi pripravljeni, da jih poženemo v dir. Kot da je v njih nekaj mazohističnega. Želeno, storjeno. Pognal sem jih do roba zmogljivosti, kar je pomenilo, da sem bil občutno prehiter za slovenske ceste. Po spoznanju je sledil pritisk na zavoro, namesto iz prve roke pa sem si tako podatke sposodil iz uradnih meritev – 220:216 km/h najvišje hitrosti in 8,2:8,3 sekunde do stotice. Pričakovali bi večjo razliko. A ima odločen pritisk na stopalko za plin tudi »manjšo« napako – porabo goriva. 7,7 litra pri golfu in še deciliter več pri civicu se mi zdi občutno preveč, a je znižati porabo za več kot en liter misija nemogoče, razen če ste privrženec vse prej kot dinamične vožnje. A v tem primeru motorja v testnežih nista za vas. Sploh pri golfu se zdi obljubljena povprečna poraba 4,9 litra daleč od resničnosti. Nas je pa zato navdušil golfov 7-stopenjski samodejni menjalnik, ki se mu odlično poda tudi pametni tempomat. Ta deluje od hitrosti 0 do 210 km/h, sam pospešuje in zavira ter ohranja varnostno razdaljo. Civicov pametni tempomat ni tako zelo pameten, saj je bil menjalnik klasični ročni, doplačilo za samodejnega pa je dva tisočaka. Prosim, doplačajte! Podobna sta si tudi pri ceni, okoli 24 tisočakov, in serijski opremi. Izid je izenačen z 2:2.
Avtomobile sicer pišemo z malo začetnico, voziti takšnega, ki bi ga pisali z veliko, pa je gotovo privilegij. Volkswagen golf in honda civic ga v nižjem srednjem razredu brez dvoma ponujata. Več pa v sklepu.
