V času, ko je v svetu več kot 65 milijonov beguncev, ko je spolno nasilje nad ženskami in otroki postalo izjemno poceni orodje za množične zločine, naš Dejan Židan prinese v OZN čebele. Zakaj nobena političarka ne spravi na plano – ne v medijih ne v organizacijah, ki so ustanovljene za zaščito ljudi in pravic – teme o nasilju nad ženskami in otroki? Kdaj je katera obsodila te primitivne sisteme spolnega nasilja, ki ostajajo nekaznovani?
Ne le v tragediji na Balkanu, tudi v tragedijah, ki se odvijajo v Afriki, na Bližnjem in Daljnem vzhodu, povsod je skupni imenovalec spolno nasilje nad ženskami in otroki. Razlog, zakaj s prezirom gledam na te stvari, je, da nekega hollywoodskega producenta in še nekaj podobnih primerov obdelujemo po medijih zaradi takih primerov, medtem ko je bilo v Ruandi leta 1994 posiljenih več kot pol milijona žensk, okuženost s HIV pa je najvišja na planetu. Kaj je katera koli poslanka v EU konkretnega naredila v tej smeri? Ali pa morda glede prepovedi protipehotnih min v svetovnem merilu?
Če ne bi bilo novinarjev, nihče v EU, kjer ima vsaka država svojo obveščevalno službo in o tem molči, ne bi vedel, da ljudi prodajajo kot sužnje. Tudi ženske in otroke. Kdaj so predstavniki Slovenije v OZN naredili kar koli za tragedijo v Sudanu, Darfurju? Vse je naredil Tomo Križnar sam. In to je stvar, ki bi tudi izobražene ljudi morala skrbeti. A jih ne.
Naš predstavnik, magister Židan, pa v OZN pošlje predlog, da se obeleži dan čebel.
Mitja Vilar, Šmarje - Sap
