SDH je pogodbo z Deutsche Bank sklenil 1. aprila 2016. Ker je poskus prodaje največje slovenske banke po metodi prve javne ponudbe delnic letos poleti po odločitvi vlade propadel, država pa bo po opravljenih pogovorih s komisarko za konkurenco Margrethe Vestager Evropsko komisijo predvidoma še ta teden zaprosila za novo podaljšanje zaveze o prodaji banke, je po oceni nadzornikov SDH smiselno, da se veljavnost pogodbe podaljša.
Vlada bo vsebino uradnega predloga za spremembo zaveze glede privatizacije NLB, ki jo mora Slovenija izvesti v zameno za obsežno državno pomoč banki v sklopu sanacije bank konec leta 2013, določila v četrtek. Kot je prejšnji teden v Bruslju pojasnil premier Miro Cerar, želi država postopek prodaje odločiti v prihodnji dve leti, v vsakem primeru pa po parlamentarnih volitvah prihodnjo pomlad. Če bo komisija predlogu ugodila, bo morala Slovenija nedvomno pristati na nove kompenzacijske ukrepe, v vsakem primeru pa bo zaveza o prodaji banke očitno ostala.
Nadzorniki so se seznanili tudi s prenosom kapitalskih naložb v lasti SDH na državo
Septembra sprejeti zakon o Slovenskem odškodninskem skladu, po katerem bodo lastništvo naložb SDH, v prvi fazi strateških in pomembnih, prenesli na državo, naložbe pa bo še vedno upravljal SDH, predvideva, da mora holding do konca 2017 v last države neodplačno prenesti sveženj strateških in pomembnih naložb, katerih skupna vrednost znaša najmanj 200 milijonov evrov.
Višina 200 milijonov evrov je določena zato, ker je vlada decembra lani SDH v tem znesku dokapitalizirala za namen poplačila obveznosti holdinga iz postopkov denacionalizacije, zakonski predlog pa je bil pripravljen prav na podlagi tega sklepa. Za veljavnost prenosa je potreben sklep vlade, ta pa go predvidoma potrdila na četrtkovi seji.
Nadzorni svet SDH je nadalje med drugim obravnaval poročilo uprave v povezavi z aktivnostmi Darsa za odprave pomanjkljivosti protihrupnih ograj na štajerski avtocesti med izvozoma Dramlje in Arja vas, ker so bile s strani izvajalca vgrajeni nekvalitetni lesocementni protihrupni paneli.
Dars naj bi za nepravilnosti pri gradnji protihrupnih ograj podal tudi naznanilo kaznivega dejanja
SDH je Dars namreč zaprosil za poročilo o izvedenih aktivnostih oz. ukrepih za odpravo teh pomanjkljivosti. Iz poročila po navedbah SDH izhaja, da je državni upravljavec avtocest poleg standardnih zahtev glede protihrupnih panelov in gradnje zagotovil tudi ključne dodatne kontrole za zagotovitev ustreznosti protihrupnih ograj.
Dars je ob tem po poročanju medijev za nepravilnosti pri gradnji protihrupnih ograj nacionalnemu preiskovalnemu uradu podal tudi naznanilo kaznivega dejanja, za nepravilnosti pa poleg izvajalca del, konzorcija podjetij Werkos iz Osijeka, Fracasso RI z Reke in Godina s Kozine, krivi tudi nadzornika, državno inženirsko družbo DRI.
