Ugotovitve vmesnega poročila je poslancem predstavil predsednik preiskovalne komisije DZ za ugotavljanje politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij pri investiciji v Teš 6 Matjaž Hanžek. Ta je poudaril, da je pri sprejemanju zakona o javnem naročanju politični vpliv pripomogel, da se naložba ni vodila v skladu z direktivo in zakonom. Vlada je februarja 2007 s pravno neustreznim sklepom sprejela seznam zavezancev za javno naročanje, na katerem pa ni bilo 12 proizvajalcev električne energije.
»Pristojni, od vlad, ministrstev, pravnih svetovalcev, vladnih uradov, so potrebovali kar šest let, da so dopolnili seznam naročnikov kot prilogo k uredbi, ki je podzakonski akt zakona, kar je bila podlaga izgovorov Termoelektrarne Šoštanj, da se pri investiciji v šesti blok ni ravnala po zahtevah zakona o javnem naročanju in po zahtevah evropske direktive,« je poudaril Hanžek in dodal, da so bile v tem času podpisane vse pogodbe in oddana vsa dela pri projektu. Andrej Bajuk, ki je vodil finančni resor, je Termoelektrarno Šoštanj (Teš) in še 11 drugih podjetij uvrstil v uredbo, a je temu nasprotoval takratni gospodarski minister Andrej Vizjak, ki je bil ob tem tudi predsednik nadzornega sveta HSE, je spomnil Hanžek.
Vlada, ki jo je takrat vodil Janez Janša, je seznam naročnikov javnega naročanju potrdila brez proizvajalcev električne energije, kot je predlagalo ministrstvo za gospodarstvo. Vlada je sicer ob tem Bajuku naložila, da v sodelovanju z Vizjakom pridobi mnenje Evropske komisije o statusu proizvajalcev električne energije kot naročnikov po zakonu o javnem naročanju. To se ni zgodilo.
»V tem je vlada prekršila zakon, ki ga je sama sprejela in direktivo, ki je temu zakonu določila okvire dopustnosti. S tem so tudi razširili popolno napačno mnenje, da Teš ni zavezanec po zakonu o javnem naročanju, saj ni naštet v uredbi,« je poudaril.
V naslednjih letih se je zakon štirikrat dopolnil, a uredba je ostala ista. Ker stanja ni popravila, politično odgovornost nosi Pahorjeva vlada oz. takratna ministra za finance in gospodarstvo, Križanič in Lahovnik. Objektivno tako kot Janša tudi Pahor. Uredbo oz. seznam so spremenili šele čez dve leti, ko je to izpeljal minister za finance Janez Šušteršič v drugi Janševi vladi. Hanžek je ob tem navedel tudi najbolj pogoste izgovore, zakaj Teš ni zavezanec javnemu naročanju: da niso bili na seznamu in da je pri prevodu evropske direktive prišlo do napake. »Tudi če bi bil prevod napačen, bi za Teš in drugih 11 zavezancev neposredno veljale zahteve evropske direktive,« je sklenil Hanžek.
Vmesnemu poročilu ne nasprotuje nobena poslanska skupina
Država je potrebovala šest let, da je uredila seznam zavezancev javnemu naročanju, v tem času pa so se opravila v glavnem vsa pomembna naročila za Teš 6, je opozoril Zvonko Lah (Nsi) in ocenil, da je bil pri tem zadaj "hud interes, da so ta naročila šla na tak način". Spomnil je, da nepravilnosti pri Tešu 6 preiskuje policija in izrazil upanje, da bo prišlo do epiloga. Tudi Marjana Kotnik Poropat (DeSUS) je izpostavila, da je nerazumljivo, da je bilo potrebnih šest let, da se je vprašanje, kdo je zavezanec javnega naročanja, razrešilo, vmes pa so se podpisale ključne pogodbe.
»Šesti blok je spomenik sistema, ki za zagotavljanje kapitalskih in osebnih interesov izkorišča državo in njene inštitucije. Je spomenik sistemske korupcije, katerega gradnja je potekala enako, ne glede na to, kdo je bil na oblasti, SDS ali SD,« je izpostavil Miha Kordiš (Levica). Tudi Kordiš je izrazil upanje, da bo zgodba o Tešu 6 dobila epilog. Maruša Škopac iz SMC je ocenila, da tako velik projekt, kot je Teš 6, ne bi nikoli zaživel, če ne bi imel močne podpore političnega okolja.
Izločitev 12 energetskih podjetij s seznama zavezancev javnemu naročanju ne more biti ključni razlog za anomalije pri Tešu 6, je medtem poudaril Danijel Krivec (SDS). Ob tem je opozoril, da noben zakon in nobena prisila ne zagotavlja izvajanja nekega tako velikega projekta, če ljudje, ki so neposredno vpleteni v to, ne spoštujejo pravil igre.
»Naloga države je, da se ustrezno odzove na vse odklone in poskuse, da bi družbeno solidarnost, razvojne potenciale in temeljno pravičnost derogirali, ne glede na to, kdo je nosilec tovrstnih poskusov ali izvršenih odklonov,« pa je dejala Bojana Močnik (SD), za katero je ključno, da se razkrijejo vse napake v sistemu, vsi pritiski.
