»Verjetno sem naredil napako pri izdihu in zgrešil. Kazen je temu primerna. Če v tej konkurenci nisi stoodstotno uspešen na strelišču, je težko biti višje. Ni vrhunsko, je pa v redu. Ni slabo izhodišče za sobotno zasledovanje. S kakšno napako vodilnih je glede na zaostanek za tretjim mestom mogoče priti višje, treba pa bo biti natančnejši,« je Jakov Fak po desetkilometrski preizkušnji v vasici Le Grand Bornand obžaloval eno zgrešeno tarčo in 13. mesto.
Ob začetku zime bi zagotovo takoj podpisal, če bi vedel, da bo to po šestih tekmah najslabši dosežek. Po uspešnem nizu v Östersundu in Hochfilznu so bili apetiti v Savojskih Alpah temu primerno višji. Napako si je očital tam, kjer je bil najbolj prepričljiv. Najboljši strelec zime je zgrešil ravno na prizorišču, kjer je zaradi lege strelišča izjemno visok odstotek zadetih tarč in je vsaka napaka še toliko večja kazen. In tega se je Fak tudi zavedal. Bronasta lovorika smrekove veje, ki bi jo virtualno dobil med tistimi, ki niso zadeli »ničle«, je seveda zgolj zabavna ugotovitev.
Jakov Fak se je v smučini pokazal v izborni luči. Trener Uroš Velepec je dobro pripravil edinega moškega varovanca in napovedal najboljšo tekaško formo za tretji tekmovalni teden. Po tekaškem času je bil Fak sedmi najhitrejši, kar je najhitreje v zimi. Ob tem ni nepomembno, da je vsaj trojica (senzacija dneva Francoz Guiggonnat, Norvežan Gjesbakk in Rus Šipulin) imela srečo z razmerami ob koncu startne liste, ko je ledena smučina na položnih poljanah postala hitrejša. »Mislim, da imam še rezerve,« je upravičeno prepričan Fak.
S polminutnim zaostankom v smučini je bil najbližje Johannesu Thingnesu Boeu, ki je neustavljiv. Norvežanu je v suverenem slogu uspel veliki trojček zmag zapored. Dal je še eno lekcijo domačemu zvezdniku Martinu Fourcadu. »Johannes je bil hitrejši,« je priznal premoč na domačih poljanah. »Ne morem storiti drugega kot mu čestitati in se nadejati, da med božičnimi prazniki popravim pripravljenost ter ga poskušam premagati januarja in na olimpijskih igrah,« je dejal Fourcade po treh zaporednih zmagah 24-letnega Norvežana. Zanimivo, zmagal je tudi trikrat zapored na francoskem prizorišču, dvakrat že decembra 2013, in je zdaj pri 16 zmagah v pokalnemu nizu.
S slovenske plati je zanimivo, da sta to še vedno tudi edina biatlonca, ki sta pred slovenskim reprezentantom v skupnem seštevku svetovnega pokala. Za nameček do božiča pred izjemno kuliso več tisoč biatlonskih navdušencev sledita preizkušnji v zasledovanju, Jakov se bo za tretjim zapodil z zaostankom 35 sekund, in nedeljski skupinski start trideseterice najboljših v decembru. Torej disciplini, kjer je zimski lovec iz Mrkoplja znal pokazati hladnokrvnost dvobojevanja z ramo ob rami, ki je na sprinterski desetki pač ni.
Dobro je kazalo tudi Klemnu Bauerju, a (znova) ni prenesel pritiska uspeha. Zgrešil je zadnji dve tarči dneva (42. mesto). »Žal mi je Klemna. Osemdeset odstotkov dela naredi dobro, nato pa ga polomi. Bil je nezbran ali prehiter. Škoda. Bil bi visoko z ničlo. In žal je ta tekma imela velik vpliv za nastop na skupinskem startu,« je trener Tomaš Kos obžaloval zapravljeno priložnost najstarejšega varovanca, za katerega bo zasledovanje, kot za Anjo Eržen, odločilno glede nastopa med superelitno trideseterico. Ob tem je 23-letni biatlonec iz Gorij Miha Dovžan (55.) znova prispeval pomembne točke, da je bila Slovenija spet med elitno osmerico pokala narodov. Pred sezono jih ni bilo veliko, ki so upali na tako obetaven december, 55 dni pred olimpijskimi igrami.
