Prvostopenjsko sodišče je tako, kot je zapisal Bauk, delno pritrdilo zaposlenim v SF, delno pa vodstvu oziroma direktorju Damjanu Damjanoviču.
Za zakonito je razglasilo prvo stavko, ki so jo 5. decembra lani izvedli zaradi takojšnje zagotovitve spoštljivega delovnega okolja, brez žalitev in trpinčenja oziroma mobinga, zaradi takojšnje vzpostavitve zakonitosti, transparentnosti in strokovnosti poslovodenja ter upravljanja SF ter zaradi razrešitve postopkov napredovanj.
Sodišče: zaposleni so bili upravičeni do stavke
Po Baukovih pojasnilih sodišče v obrazložitvi navaja, da iz izvedenih dokazov izhaja, da so bile dovolj konkretizirane zahteve delavcev po spoštljivem delovnem okolju, s primernim odnosom do delavcev, prav tako da so dovolj konkretizirane zahteve po zakonitem, transparentnem in strokovnem vodenju kot tudi zahteva po rešitvi aktualnih postopkov napredovanja.
Čeprav je vodstvo z direktorjem Damjanovičem v postopku zatrjevalo, da so bile te zahteve delavcev zgolj navidezne, je sodišče na podlagi zaslišanja vseh vpletenih ugotovilo, da temu ni tako in da so zaposleni bili upravičeni do stavke zaradi njihove uresničitve.
Po drugi strani pa sodišče ni pritrdilo zaposlenim, da zaradi neuresničitve omenjenih zahtev lahko s stavko zahtevajo tudi odstop direktorja SF, odstop članov sveta SF ter prekinitev sodelovanja z dirigentom Urošem Lajovicem. Ker naj bi bile tri od petih stavkovnih zahtev nezakonite - zakoniti sta bili zahtevi po zagotovitvi spoštljivega delovnega okolja in razrešitev postopkov napredovanja -, je stavko z dne 1. januar 2017 razglasilo za nezakonito.
Zoper ta del sodbe bodo zaposleni po Baukovih trditvah vložili pritožbo na višje sodišče. Menijo namreč, da prvostopenjsko sodišče ni v zadostni meri pretehtalo njihovega argumenta, da je pravico do stavke, kot ustavno pravico, potrebno interpretirati široko in čim manj omejujoče.
Organizator stavke je bil kolektiv v celoti
Zaposleni menijo, da je zahtevo po odstopu direktorja javnega zavoda, katerega namen je zagotavljanje javnega dobrega - in ne nekih donosov lastnikom, kot je to primer v zasebnih gospodarskih družbah -, potrebno presojati drugače kot podobno zahtevo v gospodarstvu in v zvezi s tem šele vzpostaviti sodno prakso, ki pa se tako ali tako vzpostavlja na višjih sodnih instancah.
Sodišče je prav tako ugotovilo, da organizatorji obeh stavk nista bila oba reprezentativna sindikata, to je Sviz in Glosa, niti ne pet posameznih delavcev, ki jih je vodstvo SF poimensko »tožilo«, temveč, da je odločitev o stavki sprejela večina zaposlenih v SF ter je bil tako organizator stavke kolektiv v celoti, ne pa v kolektivnem sporu izpostavljenih pet posameznih delavcev.
Na koncu je prvostopenjsko sodišče kot stavkovno dejavnost prepoznalo tudi krajši nagovor predstavnice zaposlenih pred koncertom 6. decembra lani, pa čeprav ni šlo za nikakršno prekinitev dela. Zaposleni v SF se bodo tudi zoper ta del sodbe pritožili na višje delovno in socialno sodišče, je še sporočil Bauk.
Obravnava tožbe, ki jo je proti sindikatoma Sviz in Glosa ter stavkovnemu odboru SF vložil direktor zavoda Damjanovič zaradi domnevno nezakonite stavke, se je na delovnem sodišču sklenila sredi novembra.
