Minister za kulturo Anton Peršak je 18. oktobra izdal sklep o predčasni razrešitvi direktorja SF Damjana Damjanoviča, ta bi moral ustanovo zapustiti 15. novembra. Toda Damjanovič se je pritožil in v ponedeljek je upravno sodišče sklenilo, da ministrstvu za kulturo za zdaj – do pravnomočne odločitve v upravnem sporu – onemogoči vse postopke v zvezi z imenovanjem novega direktorja (objava razpisa, vodenje postopka izbire, imenovanje kandidata), kot tudi opravljanje funkcij vršilca dolžnosti. To pomeni, da je Damjanovič do nadaljnjega (spet) direktor filharmonije.
Je MK odgovorilo ali ne?
Kaj točno je šlo narobe pri postopku razrešitve, je pravzaprav precej zagonetno, ker se zdi, da ni šlo narobe nič. Upravno sodišče je namreč ugotovilo, da začasna odredba, s katero Damjanovič ostaja na mestu direktorja, ne bo škodovala javni koristi in koristi nasprotnih strank, in ker ministrstvo za kulturo »na predlog za izdajo začasne odredbe ni odgovorilo in ni navedlo trditev, da je bila oškodovana njihova korist«, se je celoten postopek ustavil oziroma zamrznil.
Na ministrstvu za kulturo zdaj trdijo, da niso ničesar zamočili: »Ministrstvo je pravočasno odgovorilo na zahtevo za izdajo začasne odredbe, vendar je sodišče odgovor ministrstva očitno spregledalo. Zoper sklep upravnega sodišča je možna pritožba.« To že pišejo, čas imajo do jutri, v roku 14 dni pa bo o zadevi odločilo vrhovno sodišče. Minister naj bi celo osebno izročil kurirju dopis v roke, da ga odnese na sodišče. Nekateri poznavalci problematike zato trdijo, da je bila odločba sodišča očitno napisana vnaprej; navsezadnje je isto sodišče nekaj časa »onemogočalo« ministrstvu, da v filharmoniji opravi revizijo.
Zlorabe prava?
Damjanovič ni hotel posebej komentirati nastale situacije, dejal je le, da ga »odločitev sodišča zelo veseli«. Medtem delavsko predstavništvo orkestra v en glas pravi: »Zgroženi smo!« Predstavnica orkestra Marina Kopše pojasnjuje, da je odločitev sodišča za zaposlene povsem nesprejemljiva v točki »da to ne bo škodovalo javni koristi«, kajti »že nekaj mesecev imamo velike probleme v orkestru in v zboru, nujno bi recimo potrebovali še kakšnega hornista, pa ni nikogar, ki bi pripravil in izvedel razpis; z nami, zaposlenimi, se ne ukvarja nihče. Sodišče ščiti posameznika, zavodu pa je povzročena neprecenljiva škoda.«
»Odločitev sodišča nima nobenega racionalnega pojasnila in predstavlja klofuto sodnemu sistemu,« meni tudi Marjetica Mahne, predsednica sveta SF. »Javni interes je grobo podredilo osebnemu interesu direktorja. Ker sodnica ščiti njegov osebni interes, bo dobil še deset plač, do konca mandata, brez katerih bi sicer ostal. Skozi leta se je izkazal kot nekompetenten, delal je napake, ki so dokazane, dokazljive, konkretne in dokumentirane.« Mahnetova vztraja, da SF pod njegovim vodstvom nima razvojne usmeritve ne programskega koncepta, nima niti dokumentov, ki so nujni pogoj za gospodarjenje z javnim denarjem, medtem ko so komunikacijo z zaposlenimi nadomestile tožbe. »Damjanovič z vsakim dnem, ko ostaja, ogroža javni zavod: že pol leta ne dela nič, ne izvršuje sklepov sveta javnega zavoda, ne hodi v službo in ne komunicira z zaposlenimi. Nenamensko trošenje javnega denarja se torej nadaljuje, letos je zapravil že več kot 55.000 evrov davkoplačevalskega denarja za odvetniške pisarne, ki v njegovem imenu tožijo državo. Za tožbe v svojem osebnem interesu ni plačal niti centa svojega denarja,« je odločna Mahnetova. In tako se zapleti vlečejo v neskončnost.
