Prognoza raka pljuč ni ugodna in pet let po diagnozi bolezni v četrtem stadiju živi še 11 do 12 odstotkov bolnikov. Napredek je prinesel nova zdravila in nove pristope zdravljenja tudi pri raku pljuč.

Tako so v zadnjih petih letih na voljo tarčna zdravila, ki lahko po besedah mag. Mojce Unk, ki se na Onkološkem inštitutu Ljubljana posveča internističnemu zdravljenju bolnikov s pljučnim rakom, zelo podaljšajo preživetje bolnikov, a na statistično krivuljo preživetja ne vplivajo, ker lahko s temi zdravili zdravijo le malo bolnikov. Imunoterapija pa obeta, da bo nekoliko izboljšala tudi statistiko preživetja bolnikov z napredovalim pljučnim rakom, saj je kandidatov za to zdravljenje veliko.

Na voljo so tri zdravila

Za zdravljenje bolnikov z rakom pljuč uporabljajo tri imunološka zdravila: pembrolizumab, atezolizumab in nivolumab. Regulatorni organi so najprej odobrili zdravljenje bolnikov z metastatskim rakom, ki so že bili zdravljeni s kemoterapijo, a je bolezen šla naprej. Temu rečejo drugi red zdravljenja. Standardno te bolnike zdravijo s kemoterapevtikom docetakselom, a je to zdravljenje za bolnike izjemno naporno. Klinične študije so pri vseh treh zdravilih pokazale, da je bilo preživetje bolnikov z nedrobnoceličnim pljučnim rakom, ki so prejeli imunoterapijo, višje kot pri standardnem zdravljenju. »Dvajset odstotkov bolnikov je živih še po nekaj letih. Prej tega nismo videli, zato smo onkologi navdušeni,« je povedala Unkova.

Potem so poskusili zdraviti tudi bolnike z metastatsko boleznijo, ki še niso bili zdravljeni. Temu rečejo prvi red zdravljenja. Tukaj se je za učinkovitega izkazal pembrolizumab. To zdravljenje je odobreno pri bolnikih z nedrobnoceličnim pljučnim rakom in visoko izraženostjo molekule PD-L1.

Na vprašanje, katerim bolnikom imunoterapija najbolj koristi, znanost še nima odgovora. O zdravljenju se zdravniki trenutno odločajo na podlagi označevalcev: izraženosti molekule PD-L1 na tumorski celici, mikrosatelitne nestabilnosti (bolj je tumor mikrosatelitno nestabilen, večji je vpliv imunoterapije), bremena mutacij (več je mutacij v tumorju, boljši je odgovor na imunsko zdravljenje). Kadilci, na primer, imajo veliko mutacij v tumorju in zato dober odziv na zdravljenje z imunoterapijo. Tudi velik delež celic vnetnic na mestu vnetja v pljučih ponuja dolgotrajne odgovore. Raziskujejo, kaj od tega ali kakšna kombinacija teh označevalcev ali oblik zdravljenja poveča učinkovitost imunoterapije.

Bolniki kar zacvetijo

Od letošnjega poletja sta pri nas pembrolizumab in nivolumab odobrena za zdravljenje metastatskega raka pljuč na stroške zdravstvene zavarovalnice. Na OI imajo izkušnje z vsemi tremi zdravili, zdravila pa so v okviru kliničnih študij začeli uporabljati že prej: atezolizumab leta 2014, pembrolizumab v začetku tega leta in nivolumab leta 2015 v okviru sočutne rabe zdravila. »Pri nas zelo hitro pridemo do zdravil. Slovenija je ena od osmih evropskih držav, kjer je imunološko zdravilo odobreno tudi za prvo linijo zdravljenja,« je Unkova ponazorila na po njenem mnenju dobro dostopnost do onkoloških zdravil pri nas.

Na leto pri nas rak pljuč odkrijejo pri 1300 bolnikih; 850 se jih zdravi na OI. Pri 50–60 odstotkih bolnikov je bolezen že metastazirala: 15 odstotkov bolnikov ima takšen mikrosatelitno nestabilen podtip tumorja, da niso kandidati za imunološko zdravljenje – drugi pa so, kar pomeni, da je kandidatov za to zdravljenje veliko.

Onkologinja Mojca Unk s pembrolizumabom trenutno zdravi nekaj več kot 50 bolnikov, nekoliko manj z nivolumabom in atezolizumabom. Bolnik z najdaljšim obdobjem na imunoterapiji zdravilo jemlje tri leta, odkar so ga vključili v študijo z atezolizumabom. Tudi po njenih opažanjih na imunoterapijo odgovori 20 odstotkov bolnikov, pri njih se zdravstveno stanje lahko zelo izboljša. »Ti bolniki so zelo dobri in gredo lahko v službo. Videti so zdravi, a na CT-preiskavah so še vedno vidne lezije v pljučih, zato ne upam reči, da so ozdraveli,« je povedala onkologinja.

Je pa pri imunoterapiji zelo pomemben časovni okvir. »Če prepozno začnemo zdravljenje, je breme bolezni preveliko in ta zdravila ne morejo zbuditi imunskega sistema, da začne uničevati tumorske celice. Imunoterapija potrebuje vsaj dva meseca, da začne delovati. Pri kemoterapiji je učinek takojšen,« je povedala. Zato največ bolnikov izgubijo na začetku, če zamudijo primeren čas za zdravljenje.

Hodijo na infuzije zdravila

Bolnike na onkološko zdravljenje napotijo pulmologi. Na OI vsakega bolnika predstavijo na konziliju, kjer se zdravniki na podlagi podtipa raka, molekularnih označevalcev, bolnikovih drugih bolezni, splošnega stanja in starosti odločijo o zdravljenju. Bolnika tudi povabijo na pogovor, pri katerem razložijo, kakšno zdravljenje je na voljo. Če se bolnik odloči za imunoterapijo, prihaja na aplikacijo zdravila v dnevno bolnišnico na dva oziroma tri tedne.

Je pa imunoterapija drago zdravljenje. Strošek za zdravljenje bolnika s pembrolizumabom v drugi liniji zdravljenja znaša v povprečju 45.000 evrov na leto, pri drugih dveh zdravilih je višji. Strošek je višji tudi pri prvi liniji zdravljenja.