Imunoterapija je eden najbolj obetajočih razvijajočih se načinov zdravljenja raka. S tem zdravljenjem, ki mu rečejo tudi biološko zdravljenje, spodbujajo telesu lastne mehanizme, ki so usmerjeni proti razrasti rakavih celic. Rezultate nekaj novih zgodnjih kliničnih raziskav z bolniki s krvnim rakom so nedavno predstavili na letnem srečanju Ameriške zveze za napredek znanosti in znanstveniki so bili navdušeni.
Čudežna izboljšanja bolezni
V najbolj obetajoči študiji so 35 bolnikov z akutno limfoblastno levkemijo zdravili z modificiranimi T-celicami, to so celice imunskega sistema, pomembne za telesno odpornost. Pri kar 94 odstotkih bolnikov se je bolezen pomirila (šla v remisijo). V drugi študiji so na enak način zdravili več kot 40 bolnikov z limfomom, bolezen se je pomirila pri polovici bolnikov. V študiji z bolniki z nehodkinovim limfomom so dokazali upad znakov raka pri več kot 80 odstotkih bolnikov, polovica bolnikov pa sploh ni imela več znakov bolezni. Vsi bolniki so bili terminalno bolni in bi po napovedih zdravnikov živeli le še nekaj mesecev, poroča britanski Guardian. Zdravljenje so zdravniki zasnovali tako, da so iz teles bolnikov najprej odstranili T-celice, jih označili z receptorskimi molekulami, ki napadajo določeno vrsto raka – tako kot na primer druge vrste T-celic napadajo viruse gripe ali mikroorganizme, ki povzročajo vnetja – in jih nato vrnili v telo bolnikov.
»Takšen odziv na zdravljenje je brez primere v medicini, še zlasti če upoštevamo, kako hudo bolni so bili bolniki,« je povedal znanstvenik Stanley Riddell iz Centra za raziskovanje raka Freda Hutchinsona v zvezni državi Washington v ZDA. Meni, da smo ob teh rezultatih lahko optimistični, a tudi pesimistični, saj ima terapija stranske učinke; z zmanjšanjem odmerka T-celic bi jih morda lahko zmanjšali. Hematologinja Chiara Bonini z milanske univerze San Raffaele ima še več upanja: tako visokega odziva na zdravljenje ni videla v kliničnih raziskavah zadnjih 15 let. »To je res revolucija,« je dejala. In še: »T-celice so kot živo zdravilo in lahko v našem telesu ostanejo vse življenje.« Spomnila je na neko drugo študijo, v kateri so raziskovalci našli »spominske« T-celice dve do 14 let po tistem, ko so z njimi zdravili bolnike s krvnim rakom, pri katerih presaditev kostnega mozga ni bila uspešna.
Potrebnega je še več dela
Ti ugodni rezultati ne pomenijo, da lahko imunoterapijo razglasimo za novo metodo zdravljenja raka. V kliničnih poskusih so do zdaj namreč zajeli le bolnike z nekaterimi vrstami krvnega raka, prav tako je potrebnih še več raziskav na tumorjih in o tem, kako dolgo po zdravljenju z imunoterapijo bodo bolniki v stanju upada bolezni. Rakave celice se namreč včasih skrijejo v tkiva bolnika, kjer jih imunski sistem ne zazna, ali pa se tako razmnožijo, da imunski sistem povozijo.
K imunoterapiji se zdravniki pogosto zatečejo kot k zadnji možnosti zdravljenja, saj ima lahko reprogramiranje imunskega sistema hude stranske učinke, kot sta sindrom citokinskega izpusta in prekomerno povečanje obrambnih imunskih celic. Tudi v omenjenih kliničnih raziskavah je 20 bolnikov razvilo sindrom citokinskega izpusta z vročino, nizkim krvnim tlakom in škodljivim delovanjem terapije na možgane, zaradi česar sta dva bolnika umrla. Ob tem raziskovalci poudarjajo, da pri vseh bolnikih, ki so sodelovali v teh študijah, zdravljenje s kemoterapijo ni bilo uspešno.
Stanley Riddell ni želel špekulirati o tem, kdaj bi se lahko premaknili na naslednjo stopnico. Prepričan pa je, da tako kot kemoterapija in obsevanje tudi imunoterapija ne bo učinkovita pri vseh bolnikih, a je trdno na poti, da postane eden od stebrov zdravljenja rakavih bolezni. Boninijeva je optimistično napovedala, da smo že zelo blizu razvoja ustreznih celičnih zdravil. Upa tudi, da bodo modificirane T-celice lahko sčasoma zagotovile dolgoročno zaščito proti raku in rakave celice ubile tako hitro, da sploh ne bomo zaznali, da nas je napadel rak.
Članek o študiji z bolniki z akutno limfoblastno levkemijo je trenutno v znanstveni presoji in čaka na objavo v strokovni literaturi.
